Zakaj evro?
Ko
je enotno evropsko valuto kot knjižni denar uvedlo prvih 11 držav
Evropske unije (kasneje je evro uvedla še Grčija), so države članice
še imele možnost, da so se odločile, ali bodo prevzele evro ali
ne. Velika Britanija in Danska sta se odločili za ohranitev lastne
valute: na pogajanjih sta dosegli posebno pravico, ki jima daje
možnost, da jima evra ni treba uvesti, tudi če izpolnjujeta konvergenčna
merila. Švedska pa meril za uvedbo evra formalno še ne izpolnjuje,
saj ostaja zunaj mehanizma deviznih tečajev (ERM II).
Za nove države članice Evropske unije, vključno s Slovenijo, te
možnosti ni bilo. Vse morajo svojo gospodarsko in denarno politiko voditi
tako, da bodo čim prej izpolnile konvergenčna merila in se tako
pripravile na uvedbo evra.
Seveda pa ob uvedbi evra ne moremo govoriti samo o formalnem
izpolnjevanju pravnih določb.
Prednosti in slabosti uvedbe evra
Uvedba evra prinaša prednosti tako za celotno gospodarstvo kot tudi
za potrošnike.
Evro naj bi v Sloveniji pripomogel k večji
konkurenčnosti kot posledici primerljivejših cen v območju evra in
oblikovanju stabilnejšega okolja za celotno gospodarstvo, ker enotna
valuta odpravlja tečajna tveganja in stroške menjave denarja. Zaradi
izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so pogoj za uvedbo evra (k
njihovemu izpolnjevanju pa mora biti naravnana gospodarska politika
posamezne države članice tudi po prevzemu enotne valute), lahko
dolgoročno pričakujemo nižje obrestne mere in stabilnost cen, kar bo
ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Uvedba evra nadalje
pripomore k razvoju likvidnega in integriranega kapitalskega trga med
državami območja evra.
Za potrošnike
Uvedba evra v Sloveniji bo imela določene prednosti tudi za
potrošnike, saj bo pripomogla k večji preglednosti cen in možnosti
primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro. Kot se je
izkazalo tudi ob uvedbi v dvanajstih državah, podjetja ne
ohranjajo različnih cen v posameznih državah, kar še posebej velja za
obmejne regije. Poleg tega bo potrošnikom na voljo večja izbira
različnih oblik varčevanja in lažje najemanje posojil na večjem in
likvidnejšem finančnem trgu, prednost pa bo nedvomno predstavljala
tudi odprava stroškov zaradi menjave denarja in težav z iskanjem
menjalnic pred potovanji.
Ker so morala podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike,
seveda tudi v Sloveniji obstaja bojazen prikritega dvigovanja cen
zaradi preračunavanja iz
nacionalne valute v evro in zaokroževanja navzgor. Z dvojnim
označevanjem cen naj bi preprečili takšne podražitve, ljudje pa
naj bi se v času dvojnega označevanja cen privadili na novo merilo
vrednosti. Nadzor nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem bo
poleg inšpekcijskih služb opravljala tudi Zveza potrošnikov
Slovenije.
Za podjetja
Menjava tolarja z evrom je podjetjem sicer kratkoročno povzročila
stroške, ki so povezani predvsem s prilagoditvijo informacijske
tehnologije, preoblikovanjem računovodstva in izdelave finančnih
izkazov ter dodatnim izobraževanjem zaposlenih, vendar mikroekonomski
razlogi vključevanja v enotno valutno območje temeljijo na
predpostavki, da bodo prihranki zaradi uporabe skupne valute večji od
enkratnih stroškov prehoda na skupno valuto.
Za državo
Prenos pristojnosti denarne politike na Evropsko centralno banko
(ECB) in dejstvo, da država ne vodi več svoje politike deviznega
tečaja, nekateri navajajo kot potencialno slabost uvedbe evra. Vendar
pa je treba poudariti, da bo Slovenija aktivno sodelovala pri
oblikovanju denarne in ekonomske politike, saj bo po uvedbi evra
slovenska centralna banka postala del evrosistema in bo kot njegov
sestavni del opravljala naloge v skladu s smernicami ECB. Guverner
Banke Slovenije (BS) bo postal član Sveta ECB. Na ta način je
Slovenija enakovredna članica pri odločanju o denarni politiki območja
evra, katere cilj je ohranjanje stabilnih cen.
|