 |
 |
|
||
    |
||||
          |
Pogosta vprašanja - uvedba evra
Kako smo uvajali evro v Sloveniji?Evro je postal slovenska nacionalna valuta v več stopnjah. Prvo stopnjo je predstavljal vstop Slovenije v EU in kmalu za tem tudi v sistem mehanizma deviznih tečajev ERM II (28. junija 2004). Druga stopnja se je začela z informativnim dvojnim označevanjem cen, 1. marca 2006, in se je končala 11. julija 2006, ko je bila sprejeta odločitev, da Slovenija izpolnjuje pogoje za uvedbo evra. Takrat je bil tudi določen tečaj zamenjave med tolarjem in evrom. Že naslednji dan po določitvi nepreklicnega tečaja zamenjave je nastopilo obvezno dvojno označevanje cen po tem tečaju, ki bo trajalo do 1. julija 2007. Tretjo stopnjo predstavlja dejanska uvedba evra, 1. januarja 2007, ko je evro postal naš denar. Takrat se je začel tudi dvojni obtok tolarjev in evrov, ki se bo zaključil 14. januarja 2007. S 1. januarjem 2007 je začel teči tudi rok za zamenjavo tolarjev za evre: do 1. marca 2007 bo mogoče menjati kovance in bankovce brezplačno v poslovnih bankah in hranilnicah, po tem datumu pa bomo pri Banki Slovenije lahko še vedno brezplačno zamenjali tako bankovce (brez časovne omejitve) kot tudi kovance (do leta 2016). Kakšne so prednosti in slabosti uvedbe evra za Slovenijo?Uvedba evra prinaša predvsem prednosti tako za celotno gospodarstvo kot tudi za potrošnike. Evro bo v Sloveniji nedvomno pripomogel k večji konkurenčnosti kot posledici primerljivejših cen v območju evra in oblikovanju stabilnejšega okolja za celotno gospodarstvo, ker enotna valuta odpravlja tečajna tveganja in stroške menjave denarja. Zaradi izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so pogoj za uvedbo evra (k njihovemu izpolnjevanju pa mora biti naravnana gospodarska politika posamezne države članice tudi po prevzemu enotne valute), lahko dolgoročno pričakujemo nižje obrestne mere in stabilnost cen, kar bo ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Uvedba evra nadaljnje pripomore k razvoju likvidnega in integriranega kapitalskega trga med državami članicami območja evra. Uvedba evra v Sloveniji ima določene prednosti tudi za potrošnike, saj bo pripomogla k večji preglednosti cen in možnosti primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro. Kot se je izkazalo tudi ob uvedbi evra v drugih državah, podjetja ne ohranjajo različnih cen v posameznih državah, kar še posebej velja za obmejne regije. Poleg tega je potrošnikom na voljo večja izbira različnih oblik varčevanja in lažje najemanje posojil na večjem in likvidnejšem finančnem trgu, prednost pa nedvomno predstavljala tudi odprava stroškov zaradi menjave denarja in težav z iskanjem menjalnic pred potovanji. Ker so morala podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike, seveda tudi ob uvedbi evra v Sloveniji obstaja bojazen prikritega dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in zaokroževanja navzgor. Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili takšne podražitve, ljudje pa naj bi se v času dvojnega označevanja cen privadili na novo merilo vrednosti. Nadzor nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem poleg inšpekcijskih služb opravlja tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Menjava tolarja z evrom je podjetjem sicer kratkoročno povzročila stroške, ki so bili povezani predvsem s prilagoditvijo informacijske tehnologije, izdelave finančnih izkazov in dodatnim izobraževanjem zaposlenih, vendar mikroekonomski razlogi vključevanja v enotno valutno območje temeljijo na predpostavki, da bodo prihranki zaradi uporabe skupne valute večji od enkratnih stroškov prehoda na skupno valuto. Kot slabost uvedbe evra nekateri navajajo tudi prenos dela pristojnosti monetarne politike na Evropsko centralno banko in dejstvo, da država ne vodi več svoje politike deviznega tečaja. Vendar pa to ne pomeni, da Slovenija ne bo aktivno sodelovala pri oblikovanju evropske monetarne in ekonomske politike, saj bo v vseh pomembnejših finančnih institucijah EU (tudi v Evropski centralni banki) zastopana s svojimi predstavniki. Kakšne koristi lahko pričakujemo od evra?Zaradi izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so pogoj za uvedbo evra (k njihovemu izpolnjevanju pa mora biti naravnana gospodarska politika posamezne države članice tudi po prevzemu enotne valute), lahko dolgoročno pričakujemo nižje obrestne mere, kar bo ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Evro bo v Sloveniji med drugim pripomogel tudi k:
Kateri so vplivi uvedbe evra na podjetja?Uvedba evra v Sloveniji ima na slovenska podjetja tako pozitivne kot negativne vplive. Najbolj očitne spremembe so naslednje:
Kako bo uvedba evra vplivala na finančno poslovanje?Z uvedbo evra so odpravljena nihanja deviznega tečaja med državami članicami, ki so uvedle evro, ter s tem povezanih tveganj in stroškov. Poleg tega so odpravljeni tudi različni transakcijski stroški, povezani z menjavo valut oziroma z upravljanjem različnih valut (npr. stroški deviznih transakcij, stroški zavarovanja pred tečajnim tveganjem, stroški čezmejnih plačil, stroški upravljanja računov v različnih valutah). Uvedba evra je sicer res olajšala dostop do finančnih trgov in izboljšala njihovo likvidnost ter na ta način omogočila tudi učinkovitejše razporejanje sredstev in lažje izposojanje, vendar pa so hkrati s tem slovenska podjetja postala manjši akterji na trgu, kjer je evro osnovna valuta in bodo tudi izgubila nekatere prednosti, ki so jih prej imela na domačem trgu. Ali bo uvedba evra vplivala na cene?Uvedba evra v Sloveniji je pripomogla k večji preglednosti cen in možnosti primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro. Kot se je izkazalo tudi ob uvedbi evra v prvih dvanajstih državah, podjetja ne ohranjajo različnih cen v posameznih državah, kar še posebej velja za obmejne regije. Zaradi nižjih cen imajo koristi tako potrošniki kot tudi podjetja, ki bodo lažje izbrala najbolj ugodnega dobavitelja. Ker so morala podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike, seveda tudi ob uvedbi evra v Sloveniji obstaja bojazen prikritega dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in zaokroževanja navzgor. Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili takšne podražitve, ljudje pa naj bi se v času dvojnega označevanja cen privadili na novo merilo vrednosti. Zaradi bojazni prebivalstva glede poviševanja cen je Evropska komisija večkrat opozorila Slovenijo, da naj pozove podjetja in trgovce k sklenitvi neke formalne cenovne zaveze, ki bi preprečevala neupravičene podražitve. V začetku decembra 2006 je tako zavezo sprejela Vlada RS, prav tako sta se ideji pridružili Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije. Slednji sta pozvali svoje člane (podjetja in obrtnike), naj prehod na evro ne izkoristijo za zviševanje cen izdelkov in storitev. Obe zbornici podpirata splošno priporočilo, da morajo podjetja pri prehodu na evro ravnati odgovorno do potrošnikov in s svojim ravnanjem tudi na področju cen prispevati k zaupanju v evro. GZS na svojih spletnih straneh tudi ponuja podjetjem možnost podpisa izjave, da se pridružijo evrski cenovni zavezi. Ali je po uvedbi še evra mogoče plačevati tudi s tolarji?Dvojni obtok tolarja in evra je veljal 14 dni po uvedbi evra kot plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji (od 1. januarja 2007 do 14. januarja 2007). V tem obdobju je bilo še mogoče plačevati s tolarji, trgovci pa so vračali izključno evre. Na katere datume smo morali biti ob uvedbi evra še posebej pozorni?Evro smo v Sloveniji uvedli 1. januarja 2007. Med 1. in 14. januarjem 2007 smo imeli obdobje dvojnega obtoka evra in tolarja: evro je že bil naš denar, vendar pa se je gotovinsko še vedno lahko plačevalo tudi s tolarji. Na vseh bankah smo še vse do 1. marca 2007 lahko brezplačno menjali tolarje za evro, po tem datumu pa brez provizije le še v Banki Slovenije, na Slovenski cesti 35 (vsak delovni dan, od 9. do 12. ure). Od ponedeljka, 12. marca, pa lahko tolarje brez provizije menjamo tudi v vseh poslovalnicah Nove kreditne banke Maribor in Deželne banke Slovenije, ki jih je opravljanje te storitve Banka Slovenije izbrala na javnem razpisu. Brezplačna menjava bo tako možna v vseh poslovalnicah omenjenih izbranih bank do konca leta 2007. Kako je potekala menjava tolarjev za evre?Evro je 1. januarja 2007 postal denarna enota Republike Slovenije in hkrati so evrski bankovci in kovanci postali zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije. Od 1. januarja 2007 do 14. januarja 2007 smo imeli obdobje dvojnega obtoka, kar pomeni, da smo lahko plačevali s tolarskimi bankovci in kovanci ter z evrskimi bankovci in kovanci. V pravnih instrumentih in v plačilnem prometu pa je bila že v tem obdobju edina denarna enota evro. Tolarska stanja na računih so se s 1. januarjem 2007 avtomatično pretvorila v evrska stanja po tečaju zamenjave. Od 1. januarja 2007 dalje smo se prebivalci lahko oskrbeli z evrsko gotovino na naslednje načine:
Ob plačevanju s tolarsko gotovino v trgovinah na drobno pa so v obdobju dvojnega obtoka blagajniki razliko med vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago, in izročenim zneskom tolarske gotovine morali vračati v evrih. Ali je še možno menjati stare nacionalne valute držav članic v evre v slovenskih bankah?Menjava nekdanjih nacionalnih valut držav članic, ki so uvedle evro, v slovenskih bankah ni več možna, lahko pa nacionalne valute držav članic še vedno zamenjate v centralnih bankah posamezne države. Do kdaj bodo menjali nacionalne valute v evre v poslovnih bankah držav članic območja evra?Zamenjava starih bankovcev in kovancev v večini držav območja evra je možna le še pri njihovih centralnih bankah. Nacionalne centralne banke držav območja evra še vedno zamenjujejo svoje bankovce brez provizije vsaj do leta 2012, nekatere celo nimajo časovne omejitve.
Koliko časa je trajal dvojni obtok tolarja in evra?Dvojni obtok tolarske in evrske gotovine je trajal od 1. januarja 2007 do 14. januarja 2007. V tem času so npr. trgovine morale sprejemati tako evre kot tolarje, vračale pa so le evre. Kako banke in pošte preračunavajo položnice, izdane pred 1. januarjem 2007 v SIT, ki so plačane po 1. januarju 2007?Zakon o uvedbi eura določa, da če iz dogovora strank ali predpisa ne izhaja drugače, je dolžnik ob plačilu ali predložitvi naloga za plačilo odgovoren za pravilnost preračuna zneskov, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na evro. Izdajatelji posebnih položnic, ki so položnice izdajali v novembru ali decembru 2006, pa so morali na posebni položnici navesti znesek, ki se glasi na tolar in znesek, ki se glasi na evro, preračunan po tečaju zamenjave. Ali so banke zaračunavale kakšne provizije za preračun valute na računih, za kredite, itd?Ne. Za preračunavanje zneskov stanj na računih komitentov, ob koncu leta 2006, banke niso zaračunavale nobenih stroškov. Na posameznem računu so bile obračunane obresti v tolarjih in takšna skupna nova glavnica (stanje) je bila preračunana po fiksnem tečaju v evre. Preračun je bil izvršen na vseh računih: varčevalnih - depozitnih in kreditnih. Kaj se je zgodilo z obrestno mero za kredite in depozite?Splošno priznano pravno načelo, da uvedba nove valute ne vpliva na kontinuiteto pogodb in drugih pravnih instrumentov, velja tudi ob zamenjavi tolarja za evro. To še zlasti pomeni, da uvedba evra posamezni stranki ne daje pravice, da bi enostransko spremenila pogodbene obveznosti ali jih zaradi uvedbe evra razveljavila oziroma prenehala izvrševati, razen če se stranke dogovorijo drugače. Samo zaradi uvedbe evra strankam torej ni bilo treba sklepati aneksov k obstoječim pogodbam. Tako na primer v kreditnih pogodbah pogoji obrestovanja ob nespremenjenih pogodbenih določilih ostajajo enaki kot do uvedbe evra. Preračun kredita upnika bje potekal tako, da se je tolarska obveznost po nepreklicnem tečaju zamenjave in pravilih zaokroževanja preračunala v obveznost v evrih, obrestovanje tako preračunanega zneska pa ostaja enako. V pogodbah, ki za obrestno mero predvidevajo TOM, se je znesek v evrih obrestoval po tej obrestni meri. Temeljno obrestno mero bo statistični urad izračunaval po enaki metodologiji kot do zdaj. V pogodbah z valutno klavzulo vezano na tečaj med evrom in tolarjem, tečaj, kot element določanja obrestovanja, z uvedbo evra ugasne oziroma je trajno enak. Obrestovanje preračunanega zneska je potekalo samo po obrestni meri, določeni v taki pogodbi. Če je pri tej vrsti pogodbe valutna klavzula vezana na kako drugo valuto in ne na evro (na primer dolar), se je za izračun valutne klavzule uporabljal tečaj med evrom in to drugo valuto. Pri kreditnih pogodbah, kjer je bilo obrestovanje vezano na gibanje tolarske referenčne obrestne mere SITIBOR, je SITIBOR zamenjal EURIBOR. Pri kreditnih pogodbah s fiksno obrestno mero poteka po uvedbi evra obrestovanje po tej fiksni obrestni meri, dokler velja pogodba. Ali je menjava valute vplivala na odplačevanje kreditov?Ne, nikakor ni vplivala. Banke so konec leta 2006 naredile "preračun" amortizacijskega načrta in s tem preračun anuitete (obroka) iz sedanjih tolarjev v evre. O tej vrednosti so banke obvestile svoje komitente - kreditojemalce in tudi delodajalce, če so ti sprejeli obveznost izvajanje administrativne prepovedi (plačilo obveznosti direktno od plače). Kdo so bili glavni akterji pri uvedbi evra v Sloveniji?V prvi vrsti je bila glavni akter uvedbe evra država članica sama. Slovenija se je v pogajanjih za članstvo v EU in s podpisom Pristopne pogodbe obvezala, da bo vstopila tudi v ekonomsko in monetarno unijo in uvedla skupno evropsko valuto evro, ko bo za to izpolnila vse potrebne pogoje. Dokler država ni članica območja evra, ima status t. i. države z odstopanjem (derogacijo). To pomeni, da je članica Evropske unije, ni pa vključena v ekonomsko in monetarno unijo. Oceno o tem, ali država izpolnjuje kriterije, na vsaki dve leti (praviloma v mesecu oktobru) poda Evropska komisija v t.i. konvergenčnem poročilu. Država članica pa lahko v skladu z določili pogodbe tudi sama kadarkoli v tem dvoletnem obdobju zaprosi Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko za predčasni oceni glede izpolnjevanja kriterijev. To je Slovenija storila v začetku marca 2006. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta na njeno zahtevo podali ločeni oceni 16. maja 2006 in ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za prevzem evra s 1. januarjem 2007. Politično odločitev o širitvi območja evra je nato sprejel Evropski svet (t.j. predsedniki vlad in držav članic EU) 15. in 16. junija 2006 v Bruslju, pravno podlago za vstop države v monetarno unijo pa je 11. julija 2006 podal Svet EU v sestavi finančnih ministrov (t. i. ECOFIN). Kdaj v Sloveniji pišemo 'evro' in kdaj 'euro'?Voditelji držav članic EU so enotno ime za evropsko valuto (euro) izbrali na zasedanju Evropskega sveta decembra 1995 v Madridu. Poleg odločitve, da bo skupni valuti ime euro, so se voditelji takrat dogovorili, da bo v veljavi zapis euro v vseh članicah ter da odstopanja, vključno s sklanjatvijo in množino, niso dovoljena, razen če država uporablja drugo abecedo, kot je primer Grčije. Takšna odločitev je bila nato potrjena še v uredbah Sveta EU iz leta 1997 in 1998. Slednja ureja še vprašanje centa ali stotina, pri katerem so nacionalne različice dovoljene. Težava se je pojavila z vstopom novih članic 1. maja 2004, saj si je Slovenija poleg Latvije, Litve in Madžarske prizadevala, da bi bil mogoč nacionalni zapis evro, a so ostale članice vztrajale pri enotnem zapisu. Zato so oktobra 2004 na zasedanju Odbora stalnih predstavnikov Sveta EU v Bruslju na pobudo nekaterih novih članic sprejeli kompromis glede zapisa imena skupne evropske valute. Slovenija je pisanje imena evro z "u" sprejela, ker gre za lastno ime valute in ker se že uporablja v vsej zakonodaji Evropske unije, vztrajali pa smo na pravici do sklanjanja po nacionalnih pravilih, kjer se končnice pripenjajo na koren besede, to je na prve tri črke. Skupna valuta se tako piše euro, dovoljeno pa je sklanjanje po nacionalnih jezikovnih pravilih. Tako je v slovenskih različicah evropske zakonodaje in ostalih pravno-formalnih besedilih EU ime skupne valute zapisano euro. V vsakdanjem življenju, uradni in siceršnji javni rabi ter poslovanju, pa se evro v Sloveniji še vedno piše z "v", kar pa seveda ne izključuje možnosti uporabe zapisa euro. Kako je potekalo poslovanje poslovnih bank v zadnjih dneh decembra 2006 in prvih dneh januarja 2007, ko je evro postal naš denar?Zadnji delovni dan tolarskega poslovanja v bankah (bančno okence, elektronska banka, telefonska banka) je bil v petek, 29. decembra 2006. Banke so vsa prejeta plačila v tolarjih obdelale na ta dan. V soboto, 30. decembra 2006, in v nedeljo, 31. decembra 2006, poslovne banke niso poslovale za stranke. Ta čas so banke izkoristile za še zadnje priprave na prvi delovni dan po prevzemu nove valute. 1. in 2. januarja 2007 je 52 izbranih bančnih poslovalnic v 42 slovenskih krajih kljub državnemu prazniku zamenjevalo tolarsko gotovino za evre. Od 3. januarja 2007 dalje vse poslovne banke prejemajo in obdelujejo vsa gotovinska in negotovinska plačila v evrih, gotovinska vplačila oz. nakazila pa so sprejemali tudi v tolarjih do vključno 14. januarja 2007. Na bančnih okencih so lahko stranke od 3. do 14. januarja 2007 plačevale v gotovini v tolarjih ali v evrih, od vključno 15. januarja 2007 naprej pa le z evrsko gotovino. Za negotovinsko plačevanje z obremenitvijo računa pa stranke plačujejo od 3. januarja 2007 samo v evrih. Stanja na transakcijskih računih v tolarjih s 1. januarjem 2007 banke samodejno preračunale v evre in od tega dne plačevanje z računov poteka le v evrski valuti. Pretvorba je bila brezplačno opravljena po tečaju zamenjave. Kako delujejo bankomati po 1. januarju 2007?Bančni avtomati so zaradi prilagoditve na izplačevanje evrskih bankovcev prenehali delovati 31. decembra 2006 ob 21.00 uri. Po polnoči so bančne avtomate postopno vključevali, pri čemer so upoštevali merilo regijske pokritosti in pogostosti uporabe bančnih avtomatov. Na bankomatih je po novem mogoče dvigovati bankovce apoenov za 10 in 20 EUR. Kako je potekala dobava evrske gotovine?Preddobava evrskih kovancev bankam se je začela 1. septembra 2006 in banke so jih trgovcem začele dobavljati s 1. decembrom 2006. Z evrskimi bankovci pa so se banke oskrbovale od 11. decembra 2006 dalje. Trgovci in prodajalci so v okviru preddobave dobili vnaprej pripravljene pakete kovancev z ustrezno strukturo apoenov za začetno blagajniško poslovanje. Banka Slovenije je vnaprej naročila 450.000 začetnih paketov evrskih kovancev za fizične osebe, 150.000 poslovnih začetnih paketov in 100.000 posebnih zbirk slovenskih evrskih kovancev za numizmatike oz. zbiratelje. V Slovenijo so na različne načine pripeljali 296,3 milijonov kosov evrskih kovancev, skupne teže okoli 1.460 ton in v vrednosti 103,9 milijonov evrov. Naročenih je bilo še 94,5 milijona kosov evrskih bankovcev, skupne teže 76 ton in v vrednosti 2,175 milijarde evrov. Kovance, ki so last države, je za Slovenijo kovala finska kovnica Mint of Finland, evrske bankovce pa si je Slovenija 'izposodila' iz strateških rezerv Evropske centralne banke. Ali podjetje lahko odkloni plačilo z velikim evrskim bankovcem (200 ali 500 €) za neko manjšo storitev?Člen 10. Uredbe o uvedbi eura št. 974/98 določa, da imajo vsi bankovci, ki se glasijo na evro, status zakonitega plačilnega sredstva. Pojem zakonitega plačilnega sredstva pomeni, da lahko dolžnik z njim dokončno poravna svojo denarno obveznost, upnik pa je zakonito plačilno sredstvo dolžan sprejeti. Pri plačevanju blaga in storitev z bankovci visokih apoenov pa je potrebno upoštevati tudi načelo proporcionalnosti. Neutemeljeno bi bilo sklepati, da gre za zavračanje sprejemanja zakonitega plačilnega sredstva v primeru, ko želi nekdo z bankovcem za npr. 200 ali 500 evrov plačati blago ali storitev, ki stane nekaj evrov, trgovec pa nima drobiža za vračilo. V opisanem primeru lahko pride do tega, da posel zaradi tehničnih razlogov (pomanjkanje drobiža ali blagajniški maksimum) ne bo sklenjen z gotovinskim plačilom. V takšnem kontekstu je potrebno tudi interpretirati določilo 23. člena Zakona o uvedbi eura, ki predpisuje globo za prekršek pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ki po dnevu uvedbe evra odklanjajo sprejemanje evrobankovcev in evrokovancev. Zakon o uvedbi evra je pričel veljati 24. novembra 2006. Od tega datuma naprej je vnaprejšnja najava zavračanja sprejemanja posameznih apoenov evrskih bankovcev in kovancev v nasprotju z zakonom. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||