Pogosta vprašanja - uvedba evra
Evro je postal slovenska nacionalna valuta v več stopnjah. Prvo
stopnjo je predstavljal vstop Slovenije v EU in kmalu za tem tudi v
sistem mehanizma deviznih tečajev ERM II (28. junija 2004). Druga
stopnja se je začela z informativnim dvojnim označevanjem cen,
1. marca 2006, in se je končala 11. julija 2006, ko je bila sprejeta
odločitev, da Slovenija izpolnjuje pogoje za uvedbo evra. Takrat je
bil tudi določen tečaj zamenjave med tolarjem in evrom.
Že naslednji dan po določitvi nepreklicnega tečaja zamenjave je
nastopilo obvezno dvojno označevanje cen po tem tečaju, ki bo trajalo
do 1. julija 2007. Tretjo stopnjo predstavlja dejanska uvedba evra,
1. januarja 2007, ko je evro postal naš denar. Takrat se je začel tudi
dvojni obtok tolarjev in evrov, ki se bo zaključil 14. januarja
2007. S 1. januarjem 2007 je začel teči tudi rok za zamenjavo tolarjev
za evre: do 1. marca 2007 bo mogoče menjati kovance in bankovce
brezplačno v poslovnih bankah in hranilnicah, po tem datumu pa bomo
pri Banki Slovenije lahko še vedno brezplačno zamenjali tako bankovce
(brez časovne omejitve) kot tudi kovance (do leta 2016).
Uvedba evra prinaša predvsem prednosti tako za celotno gospodarstvo
kot tudi za potrošnike.
Evro bo v Sloveniji nedvomno pripomogel k večji
konkurenčnosti kot posledici primerljivejših cen v območju evra in
oblikovanju stabilnejšega okolja za celotno gospodarstvo, ker enotna
valuta odpravlja tečajna tveganja in stroške menjave denarja. Zaradi
izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so pogoj za uvedbo evra (k
njihovemu izpolnjevanju pa mora biti naravnana gospodarska politika
posamezne države članice tudi po prevzemu enotne valute), lahko
dolgoročno pričakujemo nižje obrestne mere in stabilnost cen, kar bo
ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Uvedba evra nadaljnje
pripomore k razvoju likvidnega in integriranega kapitalskega trga med
državami članicami območja evra.
Uvedba evra v Sloveniji ima določene prednosti tudi za
potrošnike, saj bo pripomogla k večji preglednosti cen in možnosti
primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro. Kot se je
izkazalo tudi ob uvedbi evra v drugih državah, podjetja ne
ohranjajo različnih cen v posameznih državah, kar še posebej velja za
obmejne regije. Poleg tega je potrošnikom na voljo večja izbira
različnih oblik varčevanja in lažje najemanje posojil na večjem in
likvidnejšem finančnem trgu, prednost pa nedvomno predstavljala
tudi odprava stroškov zaradi menjave denarja in težav z iskanjem
menjalnic pred potovanji.
Ker so morala podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike,
seveda tudi ob uvedbi evra v Sloveniji obstaja bojazen prikritega
dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in
zaokroževanja navzgor. Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili
takšne podražitve, ljudje pa naj bi se v času dvojnega označevanja cen
privadili na novo merilo vrednosti. Nadzor nad pravilnim
zaokroževanjem in preračunavanjem poleg inšpekcijskih služb
opravlja tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Menjava tolarja z evrom je podjetjem sicer kratkoročno povzročila
stroške, ki so bili povezani predvsem s prilagoditvijo informacijske
tehnologije, izdelave finančnih izkazov in dodatnim izobraževanjem
zaposlenih, vendar mikroekonomski razlogi vključevanja v enotno
valutno območje temeljijo na predpostavki, da bodo prihranki zaradi
uporabe skupne valute večji od enkratnih stroškov prehoda na skupno
valuto.
Kot slabost uvedbe evra nekateri navajajo tudi prenos dela
pristojnosti monetarne politike na Evropsko centralno banko in
dejstvo, da država ne vodi več svoje politike deviznega tečaja.
Vendar pa to ne pomeni, da Slovenija ne bo aktivno sodelovala pri
oblikovanju evropske monetarne in ekonomske politike, saj bo v vseh
pomembnejših finančnih institucijah EU (tudi v Evropski centralni
banki) zastopana s svojimi predstavniki.
Zaradi izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so pogoj za uvedbo
evra (k njihovemu izpolnjevanju pa mora biti naravnana gospodarska
politika posamezne države članice tudi po prevzemu enotne valute),
lahko dolgoročno pričakujemo nižje obrestne mere, kar bo ugodno
vplivalo na naložbe in gospodarsko rast.
Evro bo v Sloveniji med drugim pripomogel tudi k:
- lažji primerjavi domačih cen in cen v državah t. i. območja evra;
- večji konkurenčnosti kot posledici primerljivejših cen v območju
evra;
- oblikovanju stabilnejšega okolja za celotno gospodarstvo, ker
enotna valuta odpravlja tečajna tveganja in stroške menjave
denarja;
- večji izbiri različnih oblik varčevanja in lažjemu najemanju
posojil na večjem in likvidnejšem finančnem trgu;
- odpravi stroškov zaradi menjave denarja in težav z iskanjem
menjalnic pred potovanji.
Uvedba evra v Sloveniji ima na slovenska podjetja tako
pozitivne kot negativne vplive. Najbolj očitne spremembe so
naslednje:
- ukinitev tveganja spremembe deviznih tečajev,
- manjši transakcijski stroški,
- enotni kapitalski trg,
- pospeševanje transakcij s tretjimi državami,
- lažja primerjava cen med državami.
Z uvedbo evra so odpravljena nihanja deviznega tečaja med
državami članicami, ki so uvedle evro, ter s tem povezanih tveganj in
stroškov. Poleg tega so odpravljeni tudi različni transakcijski
stroški, povezani z menjavo valut oziroma z upravljanjem različnih
valut (npr. stroški deviznih transakcij, stroški zavarovanja pred
tečajnim tveganjem, stroški čezmejnih plačil, stroški upravljanja
računov v različnih valutah). Uvedba evra je sicer res olajšala dostop
do finančnih trgov in izboljšala njihovo likvidnost ter na ta način
omogočila tudi učinkovitejše razporejanje sredstev in lažje
izposojanje, vendar pa so hkrati s tem slovenska podjetja postala
manjši akterji na trgu, kjer je evro osnovna valuta in bodo tudi
izgubila nekatere prednosti, ki so jih prej imela na domačem trgu.
Uvedba evra v Sloveniji je pripomogla k večji preglednosti cen in
možnosti primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro. Kot se
je izkazalo tudi ob uvedbi evra v prvih dvanajstih državah, podjetja ne
ohranjajo različnih cen v posameznih državah, kar še posebej velja za
obmejne regije. Zaradi nižjih cen imajo koristi tako potrošniki
kot tudi podjetja, ki bodo lažje izbrala najbolj ugodnega dobavitelja.
Ker so morala podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike,
seveda tudi ob uvedbi evra v Sloveniji obstaja bojazen prikritega
dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in
zaokroževanja navzgor. Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili
takšne podražitve, ljudje pa naj bi se v času dvojnega označevanja cen
privadili na novo merilo vrednosti.
Zaradi bojazni prebivalstva glede poviševanja cen je Evropska
komisija večkrat opozorila Slovenijo, da naj pozove podjetja in
trgovce k sklenitvi neke formalne cenovne zaveze, ki bi preprečevala
neupravičene podražitve. V začetku decembra 2006 je tako zavezo
sprejela Vlada RS, prav tako sta se ideji pridružili Gospodarska in
Obrtna zbornica Slovenije. Slednji sta pozvali svoje člane (podjetja
in obrtnike), naj prehod na evro ne izkoristijo za zviševanje cen
izdelkov in storitev. Obe zbornici podpirata splošno priporočilo, da
morajo podjetja pri prehodu na evro ravnati odgovorno do potrošnikov
in s svojim ravnanjem tudi na področju cen prispevati k zaupanju v
evro.
GZS na svojih spletnih straneh tudi ponuja podjetjem možnost podpisa izjave, da se
pridružijo evrski cenovni zavezi.
Dvojni obtok tolarja in evra je veljal 14 dni po uvedbi evra kot
plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji (od 1. januarja 2007 do
14. januarja 2007). V tem obdobju je bilo še mogoče plačevati s
tolarji, trgovci pa so vračali izključno evre.
Evro smo v Sloveniji uvedli 1. januarja 2007. Med 1. in
14. januarjem 2007 smo imeli obdobje dvojnega obtoka evra in tolarja:
evro je že bil naš denar, vendar pa se je gotovinsko še vedno lahko
plačevalo tudi s tolarji. Na vseh bankah smo še vse do 1. marca 2007
lahko brezplačno menjali tolarje za evro, po tem datumu pa brez
provizije le še v Banki Slovenije, na Slovenski cesti 35 (vsak delovni
dan, od 9. do 12. ure). Od ponedeljka, 12. marca, pa lahko tolarje
brez provizije menjamo tudi v vseh poslovalnicah Nove kreditne banke
Maribor in Deželne banke Slovenije, ki jih je opravljanje te storitve
Banka Slovenije izbrala na javnem razpisu. Brezplačna menjava bo tako
možna v vseh poslovalnicah omenjenih izbranih bank do konca leta
2007.
Evro je 1. januarja 2007 postal denarna enota Republike Slovenije
in hkrati so evrski bankovci in kovanci postali zakonito plačilno
sredstvo na območju Republike Slovenije. Od 1. januarja 2007 do
14. januarja 2007 smo imeli obdobje dvojnega obtoka, kar pomeni, da
smo lahko plačevali s tolarskimi bankovci in kovanci ter z evrskimi
bankovci in kovanci. V pravnih instrumentih in v plačilnem prometu pa
je bila že v tem obdobju edina denarna enota evro. Tolarska stanja na
računih so se s 1. januarjem 2007 avtomatično pretvorila v evrska
stanja po tečaju zamenjave.
Od 1. januarja 2007 dalje smo se prebivalci lahko oskrbeli z evrsko
gotovino na naslednje načine:
- v poslovnih bankah, kjer je potekala brezplačna menjava tolarske
gotovine za evrsko gotovino vse do 1. marca 2007;
- preko bankomatov, ki od 1. januarja 2007 izplačujejo le evrske
bankovce, apoena za 10 in 20 evrov;
- v Banki Slovenije, ki bo brezplačno menjala tolarske bankovce brez
časovne omejitve, tolarske kovance pa do 31. decembra 2016.
Ob plačevanju s tolarsko gotovino v trgovinah na drobno pa so v
obdobju dvojnega obtoka blagajniki razliko med vrednostjo, zaračunano
za storitev ali blago, in izročenim zneskom tolarske gotovine morali
vračati v evrih.
Menjava nekdanjih nacionalnih valut držav članic, ki so uvedle
evro, v slovenskih bankah ni več možna, lahko pa nacionalne valute
držav članic še vedno zamenjate v centralnih bankah posamezne
države.
Zamenjava starih bankovcev in kovancev v večini držav območja evra
je možna le še pri njihovih centralnih bankah. Nacionalne centralne
banke držav območja evra še vedno zamenjujejo svoje bankovce brez
provizije vsaj do leta 2012, nekatere celo nimajo časovne omejitve.
|
Bankovci |
Kovanci |
Belgija |
ni časovne omejitve |
31. 12. 2004 |
Nemčija |
ni časovne omejitve |
ni časovne omejitve |
Grčija |
1. 3. 2012 |
1. 3. 2004 |
Španija |
ni časovne omejitve |
ni časovne omejitve |
Francija |
17. 2. 2012 |
17. 2. 2005 |
Irska |
ni časovne omejitve |
ni časovne omejitve |
Italija |
29. 2. 2012 |
29. 2. 2012 |
Luksemburg |
ni časovne omejitve |
31. 12. 2004 |
Nizozemska |
1. 1. 2032 |
1. 1. 2007 |
Avstrija |
ni časovne omejitve |
ni časovne omejitve |
Portugalska |
28. 2. 2022 |
31. 12. 2002 |
Finska |
29. 2. 2012 |
29. 2. 2012 |
Slovenija |
ni časovne omejitve |
31. 12. 2016 |
Dvojni obtok tolarske in evrske gotovine je trajal od 1. januarja
2007 do 14. januarja 2007. V tem času so npr. trgovine morale
sprejemati tako evre kot tolarje, vračale pa so le evre.
Zakon o uvedbi eura določa, da če iz dogovora strank ali predpisa
ne izhaja drugače, je dolžnik ob plačilu ali predložitvi naloga za
plačilo odgovoren za pravilnost preračuna zneskov, ki se glasijo na
tolar, v zneske, ki se glasijo na evro. Izdajatelji posebnih položnic,
ki so položnice izdajali v novembru ali decembru 2006, pa so morali na
posebni položnici navesti znesek, ki se glasi na tolar in znesek, ki
se glasi na evro, preračunan po tečaju zamenjave.
Ne. Za preračunavanje zneskov stanj na računih komitentov, ob koncu
leta 2006, banke niso zaračunavale nobenih stroškov. Na posameznem
računu so bile obračunane obresti v tolarjih in takšna skupna nova
glavnica (stanje) je bila preračunana po fiksnem tečaju v evre. Preračun je bil
izvršen na vseh računih: varčevalnih - depozitnih in kreditnih.
Splošno priznano pravno načelo, da uvedba nove valute ne vpliva na
kontinuiteto pogodb in drugih pravnih instrumentov, velja tudi ob
zamenjavi tolarja za evro. To še zlasti pomeni, da uvedba evra
posamezni stranki ne daje pravice, da bi enostransko spremenila
pogodbene obveznosti ali jih zaradi uvedbe evra razveljavila oziroma
prenehala izvrševati, razen če se stranke dogovorijo drugače. Samo
zaradi uvedbe evra strankam torej ni bilo treba sklepati aneksov k
obstoječim pogodbam. Tako na primer v kreditnih pogodbah pogoji
obrestovanja ob nespremenjenih pogodbenih določilih ostajajo enaki kot
do uvedbe evra. Preračun kredita upnika bje potekal tako, da se je
tolarska obveznost po nepreklicnem tečaju zamenjave in pravilih
zaokroževanja preračunala v obveznost v evrih, obrestovanje tako
preračunanega zneska pa ostaja enako.
V pogodbah, ki za obrestno mero predvidevajo TOM, se je znesek v
evrih obrestoval po tej obrestni meri. Temeljno obrestno mero bo
statistični urad izračunaval po enaki metodologiji kot do zdaj. V
pogodbah z valutno klavzulo vezano na tečaj med evrom in tolarjem,
tečaj, kot element določanja obrestovanja, z uvedbo evra ugasne
oziroma je trajno enak.
Obrestovanje preračunanega zneska je potekalo samo po obrestni
meri, določeni v taki pogodbi. Če je pri tej vrsti pogodbe valutna
klavzula vezana na kako drugo valuto in ne na evro (na primer dolar),
se je za izračun valutne klavzule uporabljal tečaj med evrom in to
drugo valuto. Pri kreditnih pogodbah, kjer je bilo obrestovanje vezano na
gibanje tolarske referenčne obrestne mere SITIBOR, je SITIBOR zamenjal
EURIBOR. Pri kreditnih pogodbah s fiksno obrestno mero poteka po
uvedbi evra obrestovanje po tej fiksni obrestni meri, dokler velja
pogodba.
Ne, nikakor ni vplivala. Banke so konec leta 2006 naredile
"preračun" amortizacijskega načrta in s tem preračun anuitete (obroka)
iz sedanjih tolarjev v evre. O tej vrednosti so banke obvestile
svoje komitente - kreditojemalce in tudi delodajalce, če so ti
sprejeli obveznost izvajanje administrativne prepovedi (plačilo
obveznosti direktno od plače).
V prvi vrsti je bila glavni akter uvedbe evra država članica
sama. Slovenija se je v pogajanjih za članstvo v EU in s podpisom
Pristopne pogodbe obvezala, da bo vstopila tudi v ekonomsko in
monetarno unijo in uvedla skupno evropsko valuto evro, ko bo za to
izpolnila vse potrebne pogoje. Dokler država ni članica območja evra,
ima status t. i. države z odstopanjem (derogacijo). To pomeni, da je
članica Evropske unije, ni pa vključena v ekonomsko in monetarno
unijo.
Oceno o tem, ali država izpolnjuje kriterije, na vsaki dve leti
(praviloma v mesecu oktobru) poda Evropska komisija v
t.i. konvergenčnem poročilu. Država članica pa lahko v skladu z
določili pogodbe tudi sama kadarkoli v tem dvoletnem obdobju zaprosi
Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko za
predčasni oceni glede izpolnjevanja kriterijev. To je Slovenija
storila v začetku marca 2006. Evropska komisija in Evropska centralna
banka sta na njeno zahtevo podali ločeni oceni 16. maja 2006 in
ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za prevzem evra s 1. januarjem
2007.
Politično odločitev o širitvi območja evra je nato sprejel Evropski
svet (t.j. predsedniki vlad in držav članic EU) 15. in 16. junija 2006
v Bruslju, pravno podlago za vstop države v monetarno unijo pa je
11. julija 2006 podal Svet EU v sestavi finančnih ministrov
(t. i. ECOFIN).
Voditelji držav članic EU so enotno ime za evropsko valuto (euro)
izbrali na zasedanju Evropskega sveta decembra 1995 v Madridu. Poleg
odločitve, da bo skupni valuti ime euro, so se voditelji takrat
dogovorili, da bo v veljavi zapis euro v vseh članicah ter da
odstopanja, vključno s sklanjatvijo in množino, niso dovoljena, razen
če država uporablja drugo abecedo, kot je primer Grčije. Takšna
odločitev je bila nato potrjena še v uredbah Sveta EU iz leta 1997 in
1998. Slednja ureja še vprašanje centa ali stotina, pri katerem so
nacionalne različice dovoljene.
Težava se je pojavila z vstopom novih članic 1. maja 2004, saj si
je Slovenija poleg Latvije, Litve in Madžarske prizadevala, da bi bil
mogoč nacionalni zapis evro, a so ostale članice vztrajale pri enotnem
zapisu.
Zato so oktobra 2004 na zasedanju Odbora stalnih predstavnikov
Sveta EU v Bruslju na pobudo nekaterih novih članic sprejeli kompromis
glede zapisa imena skupne evropske valute. Slovenija je pisanje imena
evro z "u" sprejela, ker gre za lastno ime valute in ker se
že uporablja v vsej zakonodaji Evropske unije, vztrajali pa smo na
pravici do sklanjanja po nacionalnih pravilih, kjer se končnice
pripenjajo na koren besede, to je na prve tri črke. Skupna valuta se
tako piše euro, dovoljeno pa je sklanjanje po nacionalnih jezikovnih
pravilih. Tako je v slovenskih različicah evropske zakonodaje in
ostalih pravno-formalnih besedilih EU ime skupne valute zapisano
euro. V vsakdanjem življenju, uradni in siceršnji javni rabi ter
poslovanju, pa se evro v Sloveniji še vedno piše z "v",
kar pa seveda ne izključuje možnosti uporabe zapisa euro.
Zadnji delovni dan tolarskega poslovanja v bankah (bančno okence,
elektronska banka, telefonska banka) je bil v petek, 29. decembra
2006. Banke so vsa prejeta plačila v tolarjih obdelale na ta dan. V
soboto, 30. decembra 2006, in v nedeljo, 31. decembra 2006, poslovne
banke niso poslovale za stranke. Ta čas so banke izkoristile za
še zadnje priprave na prvi delovni dan po prevzemu nove valute. 1. in
2. januarja 2007 je 52
izbranih bančnih poslovalnic v 42 slovenskih krajih kljub
državnemu prazniku zamenjevalo tolarsko gotovino za evre. Od
3. januarja 2007 dalje vse poslovne banke prejemajo in obdelujejo
vsa gotovinska in negotovinska plačila v evrih, gotovinska vplačila
oz. nakazila pa so sprejemali tudi v tolarjih do vključno 14. januarja
2007. Na bančnih okencih so lahko stranke od 3. do 14. januarja 2007
plačevale v gotovini v tolarjih ali v evrih, od vključno 15. januarja
2007 naprej pa le z evrsko gotovino.
Za negotovinsko plačevanje z obremenitvijo računa pa stranke
plačujejo od 3. januarja 2007 samo v evrih. Stanja na transakcijskih
računih v tolarjih s 1. januarjem 2007 banke samodejno
preračunale v evre in od tega dne plačevanje z računov poteka le
v evrski valuti. Pretvorba je bila brezplačno opravljena po tečaju
zamenjave.
Bančni avtomati so zaradi prilagoditve na izplačevanje evrskih
bankovcev prenehali delovati 31. decembra 2006 ob 21.00 uri.
Po polnoči so bančne avtomate postopno vključevali, pri čemer
so upoštevali merilo regijske pokritosti in pogostosti uporabe
bančnih avtomatov.
Na bankomatih je po novem mogoče dvigovati bankovce apoenov za 10
in 20 EUR.
Preddobava evrskih kovancev bankam se je začela 1. septembra 2006
in banke so jih trgovcem začele dobavljati s 1. decembrom 2006. Z
evrskimi bankovci pa so se banke oskrbovale od 11. decembra 2006
dalje. Trgovci in prodajalci so v okviru preddobave dobili vnaprej
pripravljene pakete kovancev z ustrezno strukturo apoenov za začetno
blagajniško poslovanje.
Banka Slovenije je vnaprej naročila 450.000 začetnih paketov evrskih
kovancev za fizične osebe, 150.000 poslovnih začetnih paketov in
100.000 posebnih zbirk slovenskih evrskih kovancev za numizmatike
oz. zbiratelje.
V Slovenijo so na različne načine pripeljali 296,3 milijonov
kosov evrskih kovancev, skupne teže okoli 1.460 ton in v vrednosti
103,9 milijonov evrov. Naročenih je bilo še 94,5 milijona kosov evrskih
bankovcev, skupne teže 76 ton in v vrednosti 2,175 milijarde
evrov. Kovance, ki so last države, je za Slovenijo kovala finska kovnica
Mint of Finland, evrske bankovce pa si je Slovenija 'izposodila' iz
strateških rezerv Evropske centralne banke.
Člen 10. Uredbe o uvedbi eura št. 974/98 določa, da imajo vsi
bankovci, ki se glasijo na evro, status zakonitega plačilnega
sredstva. Pojem zakonitega plačilnega sredstva pomeni, da lahko
dolžnik z njim dokončno poravna svojo denarno obveznost, upnik pa je
zakonito plačilno sredstvo dolžan sprejeti.
Pri plačevanju blaga in storitev z bankovci visokih apoenov pa je
potrebno upoštevati tudi načelo proporcionalnosti. Neutemeljeno bi
bilo sklepati, da gre za zavračanje sprejemanja zakonitega plačilnega
sredstva v primeru, ko želi nekdo z bankovcem za npr. 200 ali 500
evrov plačati blago ali storitev, ki stane nekaj evrov, trgovec pa
nima drobiža za vračilo. V opisanem primeru lahko pride do tega, da
posel zaradi tehničnih razlogov (pomanjkanje drobiža ali blagajniški
maksimum) ne bo sklenjen z gotovinskim plačilom.
V takšnem kontekstu je potrebno tudi interpretirati določilo
23. člena Zakona o uvedbi eura, ki predpisuje globo za prekršek pravne
ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ki po dnevu uvedbe evra
odklanjajo sprejemanje evrobankovcev in evrokovancev. Zakon o uvedbi
evra je pričel veljati 24. novembra 2006. Od tega datuma naprej je
vnaprejšnja najava zavračanja sprejemanja posameznih apoenov evrskih
bankovcev in kovancev v nasprotju z zakonom.
|