 |
 |
|
||
    |
||||
          |
Pogosta vprašanja - bankovci in kovanci
Kakšni so bankovci in kovanci evra?Evrski bankovci so izdani v sedmih apoenih: 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Vsi bankovci se uporabljajo v vseh državah članicah, ki so uvedle evro. Na bankovcih so na prvi strani podobe oken in vrat, na hrbtni strani pa mostovi različnih arhitekturnih obdobij. Evrski kovanci so izdani v osmih apoenih: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 stotinov (centov) ter kovanca za 1 in 2 evra. En evro ima 100 stotinov. Za razliko od evrskih bankovcev imajo kovanci skupno evropsko stran, hrbtna stran pa se razlikuje od države do države in tako označuje, kje so bili kovanci izdani. Ne glede na to, pa se kovanci iz različnih držav uporabljajo kot plačilno sredstvo v vseh državah območja evra. Na kakšen način so bile izbrane podobe slovenskih evrskih kovancev?Postopek za določitev nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev je bil dvostopenjski: najprej zbiranje pisnih predlogov in določitev motivov, potem oblikovanje idejnih osnutkov nacionalne strani kovancev. Aktivnosti prve stopnje so se začele aprila 2004 s preliminarnimi razpravami z numizmatiki, oblikovalci in strokovno javnostjo. Nato je bilo v medijih objavljeno povabilo širši javnosti za zbiranje predlogov za motive. Skupno je sto dvaintrideset predlagateljev predlagalo šeststo devetindevetdeset motivov. Oblikovan je bil predlog motivov, ki ga je pristojna komisija Banke Slovenije in Ministrstva za finance posredovala v obravnavo Vladi Republike Slovenije. Na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije se je začela druga stopnja projekta, tj. povabilo oblikovalcem za oblikovanje idejnih osnutkov nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev. Komisija je povabila k sodelovanju pet znanih oblikovalcev (Jani Bavčer, Edi Berk, dr. Petra Černe Oven, Miljenko Licul in Matjaž Učakar). Za strokovni pregled in oceno idejnih osnutkov nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev je bila iz vrst uglednih slovenskih umetnikov, oblikovalcev in poznavalcev slovenske kulturne dediščine imenovana strokovna žirija. Komisija banke Slovenije in Ministrstva za finance je soglasno sprejela predlog strokovne žirije in odločila, da Vladi Republike Slovenije predlaga za izvedbeni projekt avtorja Miljenka Licula s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko. Vlada Republike Slovenije je na 35. redni seji, dne 28. 7. 2005, sprejela sklep, da se strinja z videzom nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev navedenih avtorjev. O izbrani podobi slovenskih evrskih kovancev je obvestila Ekonomsko - finančni odbor ECOFIN - pododbor za kovance - in ta je 5. 10. 2005 potrdil, da je slovenski predlog izdelan v skladu z evropsko zakonodajo. Kako so zaščiteni evrski bankovci?Pristnost bankovcev lahko preverimo z uporabo preprostega testa OTIP - POGLED - NAGIB: bankovec moramo otipati, pogledati ter ga obrniti proti svetlobi. Otipajte papir bankovca. Bankovec mora biti čvrst, prožen in šelesteč. Pogladite površino sprednje strani bankovca in pod prsti boste na nekaterih mestih občutili izbokline. Zaradi zaščitnih prvin, kot so hologram, številka spremenljive barve in zlatorumen trak, moramo pri pregledu bankovec tudi nagibati. Bankovci za 50, 100, 200 in 500 evrov imajo na zadnji strani številko, ki spreminja barvo. Bankovec nagibajte in barva številke se bo spreminjala iz vijolične v olivno zeleno in rjavo. Bankovci za 5, 10 in 20 evrov imajo na zadnji strani v osrednjem delu zlatorumen trak. Bankovec nagibajte in trak bo postal viden. Na njem boste opazili številko vrednosti in simbol €. Vsi bankovci imajo tudi oznako za slepe in slabovidne. Otipamo jih lahko pri veliki oznaki vrednosti, na bankovcih za 200 in 500 evrov pa je dodana oznaka za slepe tudi v obliki odebeljenih in navpičnih črtic. Za preverjanje bankovca je potrebnih le nekaj sekund, saj zadošča že, da ga pogledamo, otipamo in obrnemo proti viru svetlobe. Pred ponaredki pa se lahko zaščitimo tudi z upoštevanjem dveh pravil:
Kako so zaščiteni evrski kovanci?Evrski kovanci so pred ponarejanjem zaščiteni z zahtevnimi strojno berljivimi prvinami. Kovanci za en in dva evra so izdelani s trokovinsko in triplastno tehnologijo in so dvobarvni. Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatne zlitine (nordijsko zlato), ki jo je težko taliti in se uporablja izključno za kovance. Pred ponarejanjem ščitijo tudi črke, številke in zvezdice na robu kovanca za dva evra, posebna sestava kovancev za 10, 20 in 50 centov ter različna oblika robov na posamezni vrednosti kovanca. Koliko so vredni evrski kovanci in bankovci?Če upoštevamo tečaj zamenjave (1 € = 239,640 tolarja), je:
Koliko evrskih kovancev in bankovcev je potrebovala Slovenija ob uvedbi evra?Naročene količine evrskih bankovcev s strani Banke Slovenije znašajo skupno 94,5 mio kosov, kar je vrednostno 2,175 mia € oziroma 76 ton. Skupno naročilo evrskih kovancev pa je 296,3 mio kosov, kar predstavlja vrednost 103,9 mio € in težo 1.465 ton. V skupno naročilo evrskih kovancev je bilo vključenih tudi 450.000 začetnih paketov za fizične osebe, 150.000 poslovnih začetnih paketov in 100.000 zbirk slovenskih evrskih kovancev. Od uvedbe evra je v Sloveniji v obtoku predvidoma 41 milijonov kosov evrskih bankovcev, težkih okoli 33 ton. Njihova skupna vrednost bo okoli 774 milijonov evrov. Skupna vrednost evrskih kovancev, ki so bili dani v obtok, je okoli 79 milijonov evrov, kar predstavlja 236 milijonov kosov in težo 1.152 ton. Kakšne motive je za evrske kovance izbrala Slovenija?Evrski kovanci imajo skupno evropsko stran, nacionalno stran pa določi vsaka država članica - ta je lahko enotna za vse apoene kovancev, lahko pa je različna. Tudi Slovenija je izbrala motive za svoje evrske kovance. Izveden je bil dvostopenjski javni anonimni natečaj za oblikovanje: na podlagi javnega povabila za zbiranje predlogov motivov je bilo določeno število oblikovalcev povabljeno k sodelovanju. 132 predlagateljev je predlagalo 192 različnih motivov. Posebna komisija je nato organizirala zaprt anonimen natečaj, na katerem je bil izbran projekt Miljenka Licula z Majo Licul in Janezom Boljkom. Izbrane so bile naslednje podobe bodočih slovenskih evrskih kovancev:
Posebnost slovenskih evrskih kovancev je, da imajo ob zunanjem robu izpisan napis 'Slovenija', s čimer naj bi dosegli prepoznavnost ne le v domačem okolju, temveč tudi drugod po Evropi. Ali je v serijski številki evrskega bankovca tudi šifra države? Če je, katere črke označujejo posamezno nacionalno centralno banko?Vsaki nacionalni centralni banki (NCB) Evrosistema je bila dodeljena ena črka, ki se uporablja kot predpona v serijski številki na vseh bankovcih te države: Belgija Z Pred uvedbo bankovcev je bila vsaka nacionalna centralna banka odgovorna, da naroči izdelavo bankovcev za potrebe svoje države. Čeprav čezmejnega prenosa zalog bankovcev iz logističnih razlogov ni bilo veliko, je bila črka zanesljiv podatek, katera nacionalna centralna banka je bankovec izdala. V obdobju po uvedbi bankovcev pa se denar tiska decentralizirano in združeno po apoenih, kar pomeni, da so posamezne nacionalne centralne banke odgovorne le za izdelavo enega ali dveh apoenov. To in pa dejstvo, da lahko nacionalne centralne banke v obtok vrnejo tudi tiste primerne bankovce, ki so prišli v državo od drugod, pomeni, da črka v predponi ne zagotavlja več neposredne zveze z izdajateljem bankovca. * Evrski bankovci, ki niso prišli v obtok in jih je izdala Banque centrale du Luxembourg, imajo sedaj črko nacionalne centralne banke tiste države, kjer se tiskajo bankovci za Luksemburg. | |