Pogosta vprašanja - Ekonomska in monetarna unija
Ekonomska in monetarna unija (EMU) predstavlja proces usklajevanja
gospodarskih politik držav članic EU in temelji na evru ter skupni
denarni politiki, katere osnovni cilj je ohranjanje stabilnosti
cen. Po uradni interpretaciji Komisije je EU od 1. januarja 1999
dejansko v ekonomski in monetarni uniji. Od takrat vse države članice
EU sodelujejo v EMU, tudi če še niso vstopile v območje evra in
prevzele evra kot skupne valute. To pomeni, da je tudi deseterica
novih držav članic, vključno s Slovenijo, sodelovala v EMU že od
trenutka, ko so vstopile v EU.
Evropska unija vodi skupno monetarno politiko, ki zahteva tesno
usklajene ekonomske politike držav članic in temelji na skupnem
trgu. Pogoj je spoštovanje meril na področju stabilnost cen, zdravih
javnih financ ter gospodarske rasti. Uvedba evra pomeni prenos
pristojnosti za vodenje denarne politike na evrosistem, vendar prinaša
tudi določene makro in mikroekonomske koristi.
Predpisi, ki določajo pravila delovanja EMU in njeno oblikovanje so
naslednji:
- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (členi 98 -124)
- Protokol o Statutu ECB in ESCB
- Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem
- Protokol o konvergenčnih merilih iz člena 121 (prej 109j) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
- Zbirka predpisov (Compilation of community legislation on economic and monetary union)
Monetarno politiko območja evra določa in izvaja evrosistem. Njegov
poglavitni cilj je ohranjanje stabilnosti cen, tj. ohranjanje stopnje
inflacije blizu 2% v srednjeročnem obdobju. Evrosistem izvaja devizne
posle in upravlja z deviznimi rezervami držav območja evra ter podpira
nemoteno delovanje plačilnih sistemov.
Evrosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in 13
nacionalnih centralnih bank držav območja evra, vodijo organi
odločanja pri ECB.
Ekonomske politike držav članic EU spadajo med zadeve skupnega
pomena in morajo biti koordinirane na ravni EU, t.j. v okviru Sveta EU
v sestavi finančnih ministrov - ECOFIN. Prispevati morajo k doseganju
ciljev EU v skladu z načeli odprtega tržnega gospodarstva, učinkovite
alokacije resursov, stabilnosti cen, zdravih javnih financ in denarnih
pogojev ter vzdržne plačilne bilance.
EU določa za države članice širše smernice ekonomske politike na
področju proračunske politike, strukturne politike, trga dela in
zaposlitvene politike. ECOFIN, ki predstavlja multilateralni nadzor,
oceni ekonomsko situacijo in skladnost s Širokimi smernicami ekonomske
politike ter oblikuje priporočila državi članici EU v primeru
neskladja s smernicami.
|