Pogosta vprašanja - dvojno označevanje cen
Namen informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen je bil
omogočiti urejen prehod zamenjave denarne valute, postopno
prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in
storitev v evrih. S primerljivostjo cen se je skušalo preprečiti
zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra, potrošnike se je tako začelo
prilagajati in pripravljati na vrednotenje cen blaga in storitev v
evrih.
Dvojno označevanje cen je urejal Zakon o dvojnem označevanju cen
(Ur.l.RS, št. 101/2005).
Informativno dvojno označevanje cen se je pričelo s 1. marcem 2006,
pri tem pa se je uporabljal centralni tečaj (1 EUR = 239,640
SIT). Informativno označevanje se je končalo na dan določitve tečaja
zamenjave med tolarjem in evrom, 11. julija 2006. Že naslednji dan po
določitvi tečaja zamenjave (12. julija 2006) se je pričelo dvojno
označevanje cen, ki se je končalo šest mesecev po uvedbi evra.
V obeh obdobjih so morale biti cene za blago in storitve označene v
obeh valutah.
V času informativnega dvojnega označevanja cen, tj. od 1. marca
2006 do dneva določitve tečaja zamenjave, se je za preračunavanje cen
iz tolarjev v evre uporabljal centralni tečaj (1 € = 239,640
SIT). Isto razmerje med tolarjem in evrom je ostalo tudi po 11. juliju
2006, ko je bil določen tečaj zamenjave oz. nepreklicno in trajno
razmerje med obema valutama. Od 12. julija 2006 smo govorili le še o
'obdobju dvojnega označevanja'.
Pri preračunavanju cen iz tolarjev v evre so bila inverzna menjalna
razmerja prepovedana, denarni zneski pa so se zaokroževali na
najbližji cent ali stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je
točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.
Ne, v evrih se je moral označiti samo skupni znesek na
računu. Dvojno označevanje prav tako ni bilo potrebno pri dobavnicah,
naročilnicah, predračunih, zneskih v pogodbi, razen če nadomeščajo
račun. Tudi ko je šlo le za obveščanje kupca, na primer izpisek porabe
pri določeni kartici, dvojno označevanje ni bilo potrebno.
Centralni tečaj je tečaj, ki je bil določen ob vstopu Slovenije v
ERM II, in sicer je šlo za razmerje 1 evro = 239,640 tolarja. Ta tečaj
se je uporabljal za preračunavanje valut v obdobju informativnega
dvojnega označevanja cen, to je od 1. marca 2006 do dneva določitve
tečaja zamenjave.
Tečaj zamenjave pa je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med
tolarjem in evrom, ki ga je 11. julija 2006 določil Svet Evropske
unije. Od takrat naprej se tolarske cene preračunavajo v evro po
tečaju zamenjave.
V celotnem obdobju dvojnega označevanja so bile cene navedene v
evrih in tolarjih. Od 1. marca 2006, ko se je začelo dvojno
označevanje, pa do uvedbe evra (1. januarja 2007), je bila vodilna
valuta tolar, druga valuta pa evro.
Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih je bil
pripravljen in dan v javno razpravo v času priprav na uvedbo evra v
Sloveniji. Njegov namen je bil omogočiti urejen prehod zamenjave
denarne enote RS, pripraviti potrošnike na vrednotenje cen blaga in
storitev v evrih ter s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje
inflacije zaradi uvedbe evra.
Vse našteto se je z Zakonom o dvojnem označevanju cen v tolarjih in
evrih že doseglo, zato na Ministrstvu za gospodarstvo niso razmišljali
o podaljšanju zakonske obveznosti dvojnega označevanja. Potrošnikom je
bilo zakonsko zagotovljenih 16 mesecev (10 mesecev pred uvedbo evra in
6 mesecev po uvedbi evra) obveznega dvojnega označevanja cen, da so
lahko oblikovali občutek za vrednotenje cen v evrih.
Večina držav EU razen Avstrije, Grčije in Portugalske dvojnega
označevanja cen niso zakonsko urejale, saj so strokovna združenja
podjetij, vlade držav in potrošniške organizacije sklenile medsebojne
dogovore o informiranju potrošnikov z novo valuto.
V državah, ki so obveznost dvojnega označevanja cen urejale
zakonsko, so bila obdobja obveznosti različna:
- Avstriji je uvedla obvezno dvojno označevanje cen za obdobje treh
mesecev pred uvedbo evra;
- Grčija za obdobje 14 mesecev in sicer: 12 mesecev pred uvedbo evra
in 2 meseca po uvedbi evra;
- Portugalska za obdobje 5 mesecev in sicer: tri mesece pred uvedbo
evra in dva meseca po uvedbi evra.
Nadaljnja odločitev o dvojnem označevanju cen blaga in storitev je
na ravni poslovnih odločitev podjetij, kot dodatna ponudba
potrošniku. Ministrstvo za gospodarstvo je kot predlagatelj zakona
menilo, da ni potrebe, da bi se dvojno označevanje nadaljevalo kot
zakonska obveznost, čemur pritrjuje tudi Ministrstvo za finance. To
stališče sta podprli tudi GZS in OZS, ki sta menili, da se bodo
podjetja prostovoljno odločala za dvojno prikazovanje cen povsod tam,
kjer bodo videla poslovni interes kot dodatno ponudbo potrošniku, da
jim tovrstna storitev lahko olajša nakup.
V času priprav na uvedbo evra pa so vsa gospodinjstva prejela tudi
priročni evro kalkulator za hiter in enostaven preračun.
|