12. januar 2007
Razstava pripoveduje zgodbo o denarni zgodovini slovenskega
prostora od 8. st. pr.n.š., ko je tudi na slovenskem ozemlju pri
trgovanju dokumentirana uporaba predmonetarnih oblik, kovanje prvega
keltskega denarja na slovenskih tleh v 2. st. pr.n.š., rimski denar,
ki je v času od 1. do 4. stoletja kot prvi igral vlogo globalne
svetovne valute, delovanje številnih kovnic na slovenskem ozemlju med
11. in 13. st. in delovanje kovnice celjskih grofov kot tedaj ene
najpomembnejših evropskih plemiških družin sredi 15. st. v
Celju. Prikazuje tudi čas slovenske narodnostne prebuje leta 1848, ki
se odraža v prvih bankovcih s slovenskim tekstom. Opozarja na
ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije leta 1944 in delovanje prve
svobodne emisijske banke v tedanji okupirani Evropi, s tem tudi na
kratkotrajno delujočo prvo slovensko emisijsko banko. Razumljivo daje
poseben poudarek slovenski monetarni samostojnosti zadnjih petnajstih
let in se osredotoča na tolar, od katerega se poslavljamo in dokončno
pozdravljamo evro.
Razstava vsebuje preko 3000 dragocenih eksponatov, ki so del
slovenske premične kulturne dediščine. Poseben poudarek je na
petnajstletnem obdobju, v katerem je slovenski tolar odigral opazno
vlogo. Prikazane so redne serije bankovcev in kovancev, posamezni
postopki v nastajanju lastnega slovenskega denarja, obiskovalci pa si
lahko prvič ogledajo tudi rezervne serije tolarskih bankovcev in
kovancev, ki bi prišle v obtok ob morebitnih izrednih razmerah na
monetarnem področju.
Pogosto ugotavljamo, da se v denarni zgodovini vedno odraža tudi
politična zgodovina posameznega območja, v denarju, ki je bil na njem
v obtoku v različnih zgodovinskih obdobjih, pa se zrcalijo prevlade
posameznih političnih tvorb; novčne najdbe zato kažejo tako obdobja
blagostanja kot krizna obdobja, ekonomske vzpone in padce. Prikaz
denarja, ki je bil v obtoku na določenem ozemlju, je zato pravzaprav
najbolj verodostojen prikaz njegovega zgodovinskega razvoja. To velja
tudi za sedanje slovensko ozemlje, kjer je prav skozi denar (in pred
tem psevdodenarne oblike) mogoče spoznati več kot 2500 let njegove
zgodovine. Iz tega dejstva je izhajal tudi Narodni muzej Slovenije, ki
je v sodelovanju z Banko Slovenije pripravil razstavo, ki obiskovalce
uvaja v slovesnost ob vstopu Slovenije v območje evra.