Spletno mesto v podporo uvajanja evra je delovalo od februarja 2006 do junija 2007.
Aktualno
Dodatni viri

Razstava 'Od brona do evra. Kratka denarna zgodovina Slovenije'

12. januar 2007

Pred državno slovesnostjo ob vstopu Slovenije v območje evra z naslovom 'Dobrodošlica evru' bo v Cankarjevem domu v I. preddverju ob 16.30 uri odprtje razstave 'Od brona do evra. Kratka denarna zgodovina na Slovenskem', ki jo je v sodelovanju z Banko Slovenije pripravil Narodni muzej Slovenije. Razstava je avtorsko delo sodelavca muzeja Andreja Šemrova. Slavnostni govornik na odprtju bo prof. dr. Peter Kos, direktor Narodnega muzeja Slovenije. Dogodek bo z Rosaurovo Uverturo otvoril Studio za tolkala ter z glasbenimi ritmi spremljal goste med ogledom razstave.

Razstava pripoveduje zgodbo o denarni zgodovini slovenskega prostora od 8. st. pr.n.š., ko je tudi na slovenskem ozemlju pri trgovanju dokumentirana uporaba predmonetarnih oblik, kovanje prvega keltskega denarja na slovenskih tleh v 2. st. pr.n.š., rimski denar, ki je v času od 1. do 4. stoletja kot prvi igral vlogo globalne svetovne valute, delovanje številnih kovnic na slovenskem ozemlju med 11. in 13. st. in delovanje kovnice celjskih grofov kot tedaj ene najpomembnejših evropskih plemiških družin sredi 15. st. v Celju. Prikazuje tudi čas slovenske narodnostne prebuje leta 1848, ki se odraža v prvih bankovcih s slovenskim tekstom. Opozarja na ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije leta 1944 in delovanje prve svobodne emisijske banke v tedanji okupirani Evropi, s tem tudi na kratkotrajno delujočo prvo slovensko emisijsko banko. Razumljivo daje poseben poudarek slovenski monetarni samostojnosti zadnjih petnajstih let in se osredotoča na tolar, od katerega se poslavljamo in dokončno pozdravljamo evro.

Razstava vsebuje preko 3000 dragocenih eksponatov, ki so del slovenske premične kulturne dediščine. Poseben poudarek je na petnajstletnem obdobju, v katerem je slovenski tolar odigral opazno vlogo. Prikazane so redne serije bankovcev in kovancev, posamezni postopki v nastajanju lastnega slovenskega denarja, obiskovalci pa si lahko prvič ogledajo tudi rezervne serije tolarskih bankovcev in kovancev, ki bi prišle v obtok ob morebitnih izrednih razmerah na monetarnem področju.

Pogosto ugotavljamo, da se v denarni zgodovini vedno odraža tudi politična zgodovina posameznega območja, v denarju, ki je bil na njem v obtoku v različnih zgodovinskih obdobjih, pa se zrcalijo prevlade posameznih političnih tvorb; novčne najdbe zato kažejo tako obdobja blagostanja kot krizna obdobja, ekonomske vzpone in padce. Prikaz denarja, ki je bil v obtoku na določenem ozemlju, je zato pravzaprav najbolj verodostojen prikaz njegovega zgodovinskega razvoja. To velja tudi za sedanje slovensko ozemlje, kjer je prav skozi denar (in pred tem psevdodenarne oblike) mogoče spoznati več kot 2500 let njegove zgodovine. Iz tega dejstva je izhajal tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v sodelovanju z Banko Slovenije pripravil razstavo, ki obiskovalce uvaja v slovesnost ob vstopu Slovenije v območje evra.

Vir: Narodni muzej Slovenije