Spletno mesto v podporo uvajanja evra je delovalo od februarja 2006 do junija 2007.
Aktualno
Dodatni viri

Eurobarometer: Slovenci prepričani o pozitivnih posledicah uvedbe evra

10. november 2006
Slovenci so med vsemi prebivalci desetih novih držav članic Evropske unije najbolj prepričani, da bo imela uvedba evra pozitivne posledice za državo, je pokazal poseben Eurobarometer, posvečen uvedbi evra v desetih novinkah, ki ga je danes objavila Evropska komisija. 72% Slovencev (oz. 8 odstotnih točk več kot pred petimi meseci) je zadovoljnih, da bo skupna evropska valuta zamenjala tolar, 61% pa jih meni, da uvedba evra ne predstavlja izgube dela nacionalne identitete, je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja. Jesenski Eurobarometer je v primerjavi z raziskavo pred petimi meseci pokazal tudi, da manj Slovencev (24%) meni, da bo evro povečal inflacijo. Med vsemi novinkami so Slovenci najbolj prepričani o številnih prednostnih članstva za posameznika. Kar 83% Slovencev meni, da so o uvedbi evra zelo dobro obveščeni.

Jesenski Eurobarometer je pokazal, da je večji delež Slovencev prepričan o pozitivnih posledicah uvedbe evra kot pred petimi meseci. Tako je 61% Slovencev (+3%) prepričanih, da bo imel evro pozitivne posledice za državo, 55% (+1%) pa jih meni, da bo imela evropska valuta pozitiven vpliv na slovenskega državljana. 68 % Slovencev (+4%) tudi ocenjuje, da je družbena klima naklonjena uvedbi evra.

Glede na to da, je uvedba evra v Sloveniji pred vrati, se je med vsemi novinkami po pričakovanjih največ Slovencev (49%) zavzelo za čim hitrejšo uvedbo evra (povprečje EU-10 je 20 %). Kljub temu bi jih 20% rado videlo, da bila skupna valuta uvedena kasneje.

Slovenci so med najbolj optimističnimi tudi glede politično-ekonomskih posledic uvedba evra. 48% Slovencev - največ med EU-10 - jih meni, da bo evro zagotovil nižje obrestne mere, 57% jih je prepričanih, da bo pomagal pri vzdrževanju zdravih javnih financ in 71%, da skupna valuta krepi vlogo Evrope v svetu. Hkrati med novinkami največ Slovencev meni, da uvedba evra ne bo prispevala h gospodarski rasti in zaposlovanju. Medtem ko na je ravni EU-10 v to prepričanih 40% anketiranih, se je o pozitivnem vplivu evra na rast in delovna mesta opredelilo le 31% Slovencev. Delež tistih, ki temu nasprotujejo, se je v zadnjih 5 mesecih povečal za 10 odstotnih točk na 56%.

61% Slovencev se ne strinja, da bo uvedba evra zmanjšala vpliv države na monetarno politiko. 68% Slovencev pa je prepričanih, da bo evro prispeval h krepitvi evropske identitete, kar je največ med vsemi novinkami.

V primerjavi s podobno raziskavo, izvedeno spomladi letos, so Slovenci še v večji meri prepričani o številnih otipljivih prednostih članstva v evroobmočju. 97% (+1) jih meni, da bo uvedba evra olajšala potovanja v tujino, 92 % (+2) se veseli lažjega nakupovanja v tujini in 83% (+2) tudi lažje primerjave cen v evroobmočju. 79% Slovencev (+4) se zaveda, da bo odprava provizij pri menjavi valut pozitivno vplivala na osebni proračun. Med vsemi novinkami so s 56 % (+7) Slovenci tudi najbolj prepričani, da bo članstvo v evroobmočju državo ščitilo pred posledicami mednarodnih kriz. Kar 79% Slovencev meni, da jim zamenjava valute ne bo povzročila veliko preglavic.

Kot v preteklih raziskavah javnega mnenja, se tudi tokrat Slovenci počutijo zelo dobro informirane o evru. Jesenski Eurobarometer poleg porasta deležev dobro informiranih (iz 80 na 83 %) beleži tudi nižji delež tistih, ki menijo, da o evru niso dobro informirani (iz 20 na 16%).

Kljub občutku, da so izredno dobro seznanjeni z uvedbo evra, pa pravilni odgovori Slovencev na vprašanja, povezana z evrom, niso presegla povprečja EU-10. 45% Slovencev je pravilno odgovorilo, da so bankovci evra v vseh državah enaki, kar je tudi povprečje v 10 novih državah članicah. 65% pa jih je pravilno odgovorilo, da imajo kovanci evra različne nacionalne strani. 44 % Slovencev je tudi pravilno odgovorilo, da ima evroobmočje trenutno 12 članic. Med vsemi 10 novinkami je največ Slovencev (68%) narobe menilo, da se država lahko sama odloči, ali bo uvedla evro ali ne. 30% Slovencev (povprečje EU-10 znaša 26%) pa je pravilno odgovorilo, da so se novinke s podpisom pristopne pogodbe obvezale, da bodo uvedla skupno evropsko valuto, ko bodo za to izpolnile potrebne konvergenčne kriterije.

Slovenci želijo, da bi se informacijska kampanja okrepila v tednih pred neposredno uvedbo evra. Pri posredovanju informacij o evru Slovenci v največji meri zaupajo centralni banki (92%), ki ji sledijo evropske institucije (predvsem Evropska komisija in Evropska centralna banka) in združenje potrošnikov.

Kot ključne informacije, na katere se mora osredotočiti informacijska kampanja, so Slovenci navedli: kako se zaščititi pred zlorabami oz. neupravičenim dvigom cen, menjalno razmerje med evrom in tolarjem in postopki zamenjave valut.

Tudi sedanji Eurobarometer je pokazal, da so Slovenci še naprej zelo dobro seznanjeni z gotovino skupne evropske valute. 95% Slovencev je že videlo bankovce evra, medtem ko jih je v praksi uporabilo 80%. Kovance evra jih je videlo 93%, uporabilo pa 77%. Več kot dve tretjini Slovencev je bankovce (65%) in kovance (69%) uporabilo tako v Sloveniji kot v tujini.

Eurobarometer, posvečen uvedbi evra v desetih novih državah članicah, se izvaja od pristopa deseterice EU, saj so se v pristopni pogodbi obvezale, da bodo uvedle evro, ko bodo za to izpolnjevale potrebne pogoje. V letih 2004 in 2005 je bil tovrsten Eurobarometer izveden enkrat letno, v letu 2006 pa dvakrat - spomladi in jeseni. Razlog za to je pričakovana prva širitev evroobmočja, in sicer na Slovenijo kot 13. članico.

Jesenska izdaja je bila izvedena na terenu med 4. in 8. septembrom 2006. V raziskavi za vseh 10 držav članic je sodelovalo čez 10.000 naključno izbranih anketirancev, med njimi 1.016 Slovencev.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji