Tretje poročilo o praktičnih pripravah na uvedbo evra

"Medtem ko je uvedba evra povezana predvsem z izpolnjevanjem pogojev, ki jih določa Pogodba, pa pri nemoteni uvedbi evra pomembno vlogo igrajo tudi pravočasne in učinkovite  praktične priprave. Slovenija mora preostalih šest mesecev izkoristiti za aktivnosti, s katerimi bo zagotovila, da bodo potrošniki in podjetja pripravljeni na uporabo evrov od prvega dne ter da se trgovci zavežejo k ukrepom, s katerimi ne bo prišlo do neupravičenega dviga cen kot posledice uvedbe evra. Tri države članice, ki uvedbo evra načrtujejo za leto 2008, morajo biti še posebej pozorne na informacijske in komunikacijske vidike, zlasti zato, ker prebivalci novih držav članic - z izjemo Slovenije - menijo, da niso dovolj dobro obveščeni o evru, kar kažejo tudi izsledki zadnje javnomnenjske raziskave Eurobarometra,"  je ob tej priložnosti poudaril evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve  Joaquín Almunia.  

Danes objavljeno poročilo o praktičnih pripravah na uvedbo evra v državah, ki se pripravljajo na ta korak, je tretje tovrstno poročilo po letu 2004, ko je v Evropsko unijo vstopilo deset novih članic.

Komisija v poročilu ugotavlja, da so v Sloveniji v skladu z načrti priprave zelo napredovale, saj bo slednja skupno evropsko valuto po načrtih uvedla 1. januarja 2007 - to odločitev mora potrditi še Svet EU za finančne in gospodarske zadeve na zasedanju 11. julija.

Vendar pa je treba storiti več za odpravo strahu državljanov pred povišanjem cen, ki bi bile posledica uvedbe evra. Kot so pokazale izkušnje v državah članicah, ki so evro uvedle leta 2002, je prav strah pred dvigom cen največja skrb ljudi. Takšno razmišljanje kaže na razkorak med stopnjo inflacije, ki jo zaznavajo državljani, in dejansko inflacijo, kar je posledica dejstva, da se ljudje šele postopoma prilagajajo na nove vrednosti cen (cene v evrih na primer pogosto primerjajo s cenami nacionalne valute, ki so veljale pred časom), delno pa je moč takšno razmišljanje pripisati tudi zlorabam v določenih sektorjih.

Poleg primernega nadzora nad cenami mora Slovenija spodbuditi tudi dogovor med trgovci in potrošniki, s katerim bi se trgovci zavezali, uvedbe evra ne bodo izkoristili za  neupravičen dvig cen. V preteklosti so se takšni dogovori že izkazali za koristne pri vzpostavljanju ozračja zaupanja in visoke stopnje ozaveščenosti.

Slovenija mora prav tako zagotoviti, da bodo banke polno pripravljene na izdajanje evrske gotovine iz bančnih avtomatov takoj ob uvedbi evra, v dneh pred in po 1. januarju 2007 pa morajo zagotoviti tudi podaljšan obratovalni čas. V drugi polovici decembra pa je treba poskrbeti za to, da bo na voljo dovolj paketov evrskih kovancev, da se bodo ljudje lahko pravočasno seznanili z njimi.

Kar zadeva ostale države članice EU, ki se pripravljajo na uvedbo evra, tokratno poročilo ugotavlja, da so priprave v primerjavi z drugim poročilom iz novembra 2005 precej napredovale. Nekatere države so datum za uvedbo evra spremenile (Estonija, Latvija in Litva). Datum uvedbe evra je odvisen od izpolnjevanja maastrichtskih konvergenčnih kriterijev, zato ga ni moč dokončno napovedovati. Kljub temu pa je nek verodostojni časovni rok - četudi se vmes spreminja -  potreben instrument, s katerim se ohranja tempo za pravočasne praktične priprave vseh vpletenih sektorjev.

Sicer pa je na splošno gledano napredek pri praktičnih pripravah v posameznih državah precej različen.  

Doslej je osem držav oblikovalo nacionalni organ, ki bo bdel nad pripravami, le šesterica med njimi pa je tudi že sprejela nacionalni načrt uvedbe evra, ki je nujen, saj vsebuje smernice za vse vpletene akterje in sektorje, zagotavlja pa tudi nemoteno potek procesa uvedbe evra.

Evropska komisija je Ciper in Malto, ki, podobno kot Estonija uvedbo evra načrtujeta leta 2008, še posebej spodbudila, naj pospešita priprave, Ciper pa mora brez odlašanja sprejeti nacionalni načrt uvedbe evra.  

Javnomnenjska raziskava Eurobarometra, ki jo je aprila letos v desetih novih članicah Evropske unije opravil Gallup Europe, je pokazala, da so slovenski državljani med najbolj naklonjenimi evru; tako pozitivne posledice uvedbe evra pričakuje 58 odstotkov vprašanih (povprečje v novih članicah je 52 odstotkov),  kar 80 odstotkov vprašanih meni, da so dobro obveščeni o evru (povprečje v EU-10 je 37 odstotkov), hkrati pa jih 65 odstotkov pričakuje, da bo evro povzročil višjo inflacijo (46 odstotkov), 70 odstotkov pa je zaskrbljenih zaradi morebitnih zlorab ob uvedbi evra (74 odstotkov).  

Sicer raziskava kaže, da se je priljubljenost evra v novih država članicah v primerjavi z anketo, izvedeno septembra leta 2005, povečala, še vedno pa precej državljanov meni, da slabo poznajo skupno evropsko valuto in njene prednosti.