Spletno mesto v podporo uvajanja evra je delovalo od februarja 2006 do junija 2007.

Prehod Slovenije na evro - očiten uspeh

4. maj 2007

Sporočilo, ki ga je Komisija sprejela štiri mesece po tem, ko je Slovenija postala 13. članica evroobmočja, kaže, da je prehod Slovenije na evro potekal hitro in gladko, inflacija pa je na splošno ostala stabilna, kljub temu da so se cene nekaterega blaga in storitev povišale. Izkušnja drugim državam, ki še čakajo na prevzem evra, dokazuje, da pristop "velikega poka", tj. nepreklicno fiksiranje menjalnega tečaja ter istočasna uvedba evrskih bankovcev in evrskih kovancev, deluje ter da dvotedensko obdobje dvojnega obtoka zadostuje, če je prehod dobro in pravočasno pripravljen. Slovenija je bila na nekaterih področjih kot npr. vračanje stare valute celo bolj uspešna od izkušenj z uvedbo evrske gotovine leta 2002, stroški in bremena za podjetja pa so bili tako zmanjšani na najnižjo možno raven.

"Slovenski prevzem evra je potekal hitro in gladko. To znova izpostavlja pomen zgodnjih in natančnih priprav ter pravočasnega informiranja in obveščanja o evru," je dejal evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Joaquín Almunia.

Slovenija je prevzela evro 1. januarja 2007. V nasprotju s prvo skupino držav, ki so začele leta 1999 (leta 2001 v primeru Grčije) z nepreklicnim fiksiranjem menjalnega razmerja svoje valute z evrom in dobile evrsko gotovino šele tri leta kasneje (eno leto v primeru Grčije), je Slovenija izbrala scenarij "velikega poka", kjer sta oba procesa potekala istočasno. Vse države EU, ki bodo prevzele evro v prihodnosti in so pripravile tako imenovani nacionalni načrt za prehod, tudi načrtujejo scenarij "velikega poka". To je smiselno, saj je evro v obtoku pet let.

Vse je potekalo hitro in gladko

Slovenski prehod s tolarja na evro je potekal hitro in gladko. Dejstvo, da so bili Slovenci že seznanjeni z evrom, zlasti zaradi bližine članic evroobmočja, tj. Avstrije in Italije, je tudi prispevalo k hitremu prehodu. Pred dnem uvedbe evra je velika večina (več kot 90 %) že videla evrske bankovce in kovance in večina jih je celo že uporabila enotno valuto.

Enodnevno opazovanje (1) razmer na tem področju, ki ga je izvedla Komisija, je pokazalo, da je imela 5. januarja - samo tri delovne dni od začetka prehoda - več kot polovica vprašanih, ki so sodelovali v raziskavi, v denarnicah in torbicah samo evrsko gotovino in ne več tolarjev. Istega dne je bilo tudi več kot 70 % vseh gotovinskih plačil izvedenih v evrih. Do sredine januarja so bila dejansko vsa gotovinska plačila izvedena v novi valuti, kar potrjuje tehnično izvedljivost kratkega obdobja dvojnega obtoka evrov in nacionalne gotovine - v primeru Slovenije je trajalo dva tedna -, ki prispeva k zmanjšanju bremena za prodajalce na drobno in druga podjetja na najnižjo možno raven ter pospeši prehod.

Z nekaterih vidikov je bil prehod celo hitrejši kot leta 2002. Več kot 80 % (vrednosti) tolarskih bankovcev je bilo vrnjenih slovenski centralni banki do 11. januarja v primerjavi s samo 40 % bankovcev stare valute v prvi skupini držav. To je preprečilo ponovitev resnih ozkih grl, ki so bila zabeležena leta 2002, ko so se prodajalci na drobno v nekaterih državah spopadali s problemi hrambe in varnosti.

Inflacija ostaja na splošno stabilna

Slovenska izkušnja je ponovno pokazala, da zaznavanja, pričakovanja in realnost glede razvoja cen niso nujno usklajena ter potrdila, da sprememba valute vpliva na lestvico vrednot ljudi ter zahteva proces mentalne prilagoditve, ki poteka postopoma.

Ljudje so bili zaskrbljeni, da bo prišlo do podražitev, in dejansko je bilo opaziti nekatere nenavadne dvige cen, vendar so bili ti strahovi večinoma neupravičeni.

Cene v Sloveniji so se pravzaprav januarja v primerjavi z decembrom 2006 na splošno znižale, tako kot že več let zapored, zaradi učinka sezonskih razprodaj. Padec letne inflacije s 3 % decembra 2006 na 2,8 % januarja je še povečalo znižanje cen energije. Glede na predhodne informacije, ki jih je nedavno objavil Statistični urad Republike Slovenije, so se v prvih štirih mesecih letošnjega leta cene na splošno povišale za 1,3 % v primerjavi z 1,5 % v enakem obdobju leta 2006.

Eurostat na podlagi predhodnih informacij slovenskega statističnega urada ocenjuje celotni učinek prehoda na inflacijo cen življenjskih potrebščin med in po prehodu na 0,3 odstotne točke, kar je podobno izkušnjam prve skupine držav. Ločena študija slovenskega inštituta za makroekonomske analize in razvoj je ocenila učinek prehoda na inflacijo na 0,24 odstotne točke.

Po začetnem obdobju, v katerem se je pojavila razlika med realno in zaznano inflacijo, se je ta razlika sedaj v Sloveniji začela zmanjševati, kar kaže na hitrejšo normalizacijo zaznavanja cen kot v primeru evroobmočja.

Glede na raziskavo, ki je bila opravljena konec januarja (2), velika večina (95 %) Slovencev skratka meni, da je prehod potekal gladko in učinkovito. Istočasno se več kot devet od desetih slovenskih državljanov čuti dobro informiranih o evru in so bili zadovoljni z obsegom informacij, ki so jih pripravili državni organi. To ponovno dokazuje ključno vlogo informiranja in obveščanja o evru za zagotovitev uspešnega prehoda.

1 Raziskava Flash Eurobarometer 204
2 Raziskava Flash Eurobarometer 205, opravljena konec januarja 2007