30. marec 2007
Med bojaznimi, ki naj bi jih prinesla nova valuta, so Slovenci v
januarju navedli strah pred neupravičenim zaokroževanjem cen navzgor
in strah pred uporabo nepravilnega menjalnega razmerja. Po mnenju 59 %
anketiranih zaokroževanje cen pogosto ali zelo pogosto ne bo pravično,
medtem ko se uporabe nepravilnega menjalnega razmerja med tolarjem in
evrom boji 41 % Slovencev. Da ne bo prihajalo do nepravilnega
zaokroževanja cen, je menilo 8 % anketiranih, strah pred uporabo
nepravilnega menjalnega tečaja pa je zavrglo 16 % vprašanih.
52 % vprašanih je menilo, da bo evro povzročil inflacijo. Tretjina
vprašanih (35 %) je menila ravno nasprotno, da bo evro prispeval k
stabilnosti cen. 4 % pa jih je dejalo, da po njihovem evro ne vplival
na cene.
Dve tretjini anketiranih sta videli televizijske oglase in oglase v
tiskanih medijih o evru. Tako televizijske kot tiskane oglase je kot
koristne ocenilo 79 % anketiranih. Oglase je kot zelo koristne ocenila
več kot petina ljudi, povsem nekoristni so se zdeli le 5 %
vprašanih.
Za 89 % Slovencev so bili glavni vir informacij o evru mediji,
sledijo jim komercialne banke, Banka Slovenije in slovenske oblasti. V
manjši meri so kot vir informacij državljani navedli zvezo
potrošnikov, sindikate in zbornice ter evropske institucije. Po mnenju
Slovencev so daleč največ informacij o evropski valuti dobili na
televiziji (58 %). Desetina anketiranih se je z evrom seznanjala preko
tiskanih medijev, 11 % preko brošur, po 6 % pa preko spletnih strani
in radia.
82 % Slovencev je dvojno označevanje cen označilo kot
koristno, 10 % vprašanih je izrazilo nasprotno mnenje. Po mnenju 6 %
Slovencev dvojno označevanje cen v vseh primerih ni bilo pravilno.
Eurobarometer je še pokazal, da so v januarju Slovenci pri manjših
vsakodnevnih nakupih še vedno razmišljali v tolarjih, pri nakupih
večjih vrednostih pa v evrih. Čeprav so na splošno dobro seznanjeni z
vrednostmi bankovcev in kovancev, je Eurobarometer pokazal, da so
imeli več težav glede razločevanja različnih vrednosti pri evrskih
kovancih kot bankovcih.
Mesec dni po uvedbi evra jih je 75 % dejalo, da nimajo večjih težav
pri razumevanju vrednosti v evrih. Velika večina (79 %) jih je dejala,
da se jim zdi preračunavanje med tolarji in evri enostavno. Težave pri
preračunavanju je izrazilo 14 %.
68 % anketirancev je kupilo evrske začetne pakete. Med 32 %, ki
paketov niso kupili, jih je kot razlog za to le po 5 % navedlo, da o
tej možnosti niso bili obveščeni oz. da paketov ni bilo mogoče dobiti
v bankah.
Med zaščitnimi elementi evra so Slovenci najbolj seznanjeni z
zaščitno nitko (71 %), vodnim žigom (60 %) in zlato-rumenim trakom (50
%).
Posebna izdaja Eurobarometra, posvečena uvedbi evra v Sloveniji, je
bila izvedena med 29. januarjem in 3. februarjem 2007. V anketi so
sodelovali 1004 anketiranci, starejši od 15 let, ki predstavljajo
reprezentativen vzorec slovenske populacije.