Evroskupina bo pozorneje spremljala razvoj v svojih članicah

Komisar je poudaril, da so samo Irska, Finska in Nizozemska dosegle svoje srednjeročne cilje. "Napori glede stabilizacije javnih financ so sicer še vedno podpovprečni. Strukturno prilagajanje se mora v dobrih časih izboljšati," je besede namenil preostalim ne tako uspešnim članicam evroskupine. Komisar vendarle upa, da se napake preteklosti ne bodo ponovile in da bodo članice ugodne gospodarske razmere izkoristile za proračunsko prilagajanje v največji možni meri.

Kot je dejal Juncker, so napovedi za letos glede rasti in inflacije tako v območju evra kot tudi v celotni EU ugodne, zato morajo članice evroskupine izkoristiti dobre čase za znižanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. To so ministri ugotovili za večino članic evroskupine, tudi za Slovenijo, ko so pregledali njihove programe stabilnosti.

Pakt o stabilnosti in rasti sicer določa, naj strukturno prilagajanje v članicah območja evra ter v članicah evropskega mehanizma menjalnih tečajev (ERM II) v splošnem znaša 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v dobrih časih pa več. "Reforma pakta je zelo dobra, saj je uvedla to 'ločnico'," je poudaril Almunia ob namigovanjih, da je pakt neučinkovit spričo nezadostnih naporov članic glede proračunske stabilizacije.

Evroskupina je danes prvič doslej spregovorila tudi o plačah. Juncker je ocenil, da je bila rast plač v preteklih letih "izjemno skromna", kar je v skladu s ciljem cenovne stabilnosti. "Inflacijskih pritiskov v prihodnje ne bo, če bodo plače rasle skladno z rastjo produktivnosti," je poudaril. Ali njegov optimizem skupaj z ugodnimi napovedi Evropske komisije o nizki inflaciji v letošnjem letu pomeni namig Evropski centralni banki (ECB), naj zniža obrestne mere, pa je Juncker dejal, da "ni oseba, ki bi pošiljala signale ECB". Skupina se sicer strinja, da bi lahko obresti padle, nima pa moči, da bi jih sama določala. "Zaupamo ECB," je izjavil luksemburški premier.