15. januar 2007
Prevzem evra je bil velik korak za Slovenijo in majhen za Evropsko
monetarno unijo, za Evropsko unijo pa korak v pravo smer ob pravem
času, je pred zbranimi državniki v Cankarjevem domu dejal slovenski
premier Janez Janša. Uvedba skupne evropske valute je bil
"pravočasen odgovor na izzive prihodnosti", odgovor, ki se
zaveda tudi odgovornosti do prihodnjih generacij Evropejcev, je
poudaril.
Za uvedbo evra je bilo potrebnih veliko opaznih in manj opaznih
naporov, je spomnil premier in se ob tem zahvalil "vsem
dosedanjim predsednikom in članom slovenskih vlad, še posebej
finančnim ministrom, poslancem slovenskega parlamenta, guvernerjema in
članom Sveta Banke Slovenije za pravočasne in pravilne odločitve na
zahtevni poti".
Na novinarski konferenci po slovesnosti je Janša zatrdil, da bo
Slovenija kredibilna članica evroskupine. "Sposobni smo držati
besedo in obljube ter se držati pravil," je zagotovil.
V to verjame tudi predsednik evroskupine, luksemburški premier
Jean-Claude Juncker, ki je dejal, da bosta "območje evra in
evroskupina s članstvom Slovenije bogatejša. "Imeti Slovenijo na
krovu je imeti na krovu državo, ki ve, kaj in kako je treba," je
dejal Juncker na skupni novinarski konferenci po prireditvi v
Cankarjevem domu.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je na slovesnosti nastopila kot
prva govornica, je spomnila, da so bila za to, da je lahko Slovenija
kot prva izmed novih članic unije uvedla evro, "potrebna velika
prizadevanja, ki pa so se izplačala, tako Sloveniji kot tudi
EU". Obenem je to "vzpodbuda za druge članice EU", ki
se morajo zgledovati po Sloveniji.
Da je Slovenija "dober zgled" ostalim novinkam v EU, pa
tudi tistim državam, ki si za članstvo šele prizadevajo, je bil
prepričan tudi italijanski premier Romano Prodi.
Da je Slovenija zgled za Slovaško, je dejal slovaški premier Robert
Fico, ki upa, da bo njegova država evro uvedla leta 2009. Vsi se
sprašujejo, kaj je razlika med Slovaško in Slovenijo; v naslednjih
dveh letih bo to evro, je bil hudomušen Fico.
Ob čestitkah Sloveniji pa je vrsta govornikov opozorila tudi na
naloge, ki Slovenijo še čakajo. Uvedba evra še ne pomeni, da je delo
končano, evro prinaša tudi odgovornost, je dejal predsednik komisije
Barroso. Evro prinaša prednosti, a ne pričakujte, da bo prinesel višjo
gospodarsko rast, saj k temu lahko prispevajo samo strukturne reforme,
je opozoril.
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je
posebej omenil omejitve, ki še vedno veljajo za slovenske delavce pri
dostopu na trge dela v večini starih članic EU in ki po njegovem
prepričanju ne spadajo v območje evra.
S tem se je na novinarski konferenci po slovesnosti strinjal
predsednik Evropske komisije, ki je državam članicam EU oziroma
"vsaj državam v evroobmočju" priporočil, naj te omejitve
čimprej odpravijo.
Vstop Slovenije v območje evra je najboljši dokaz, da monetarna
unija ni mišljena kot zaprt klub, pa je poudaril belgijski premier Guy
Verhofstadt. Čestitke Sloveniji sta izrekla tudi grški premier Kostas
Karamanlis in predsednik madžarske vlade Ferenc Gyurcsany.
Slovesnosti se je poleg tujih gostov - v Ljubljano je pripotovalo
sedem predsednikov vlad ter številni ministri - udeležil ves slovenski
državni vrh na čelu s predsednikom države Janezom Drnovškom in
predsednikom DZ Francetom Cukjatijem. Med gosti je bil tudi guverner
Banke Slovenije Mitja Gaspari, poslanci, predstavniki državnega sveta,
političnih strank, sodstva, gospodarstva in verskih skupnosti. Med
nagovori je potekal kulturni program, v katerem so sodelovali priznani
izvajalci.
Predsedniki vlad in ministri so se pred slovesnostjo v Cankarjevem
domu udeležili odprtja razstave o zgodovini denarja na Slovenskem, že
pred tem pa je premier Janša za svoje kolege na Bledu priredil
slavnostno kosilo.
Ob robu slovesnosti so ves dan potekala tudi dvostranska srečanja,
saj sta bila predsednika madžarske in slovaške vlade tudi na delovnem
obisku v Sloveniji. Na prvem obisku v Sloveniji po nastopu nove
avstrijske vlade je bila tudi avstrijska zunanja ministrica Ursula
Plassnik.