11. julij 2006
S sprejemom pravnih podlag - odločitve, ki Sloveniji dovoljuje
uvedbo evra kot njene valute, ter uredbe o stalnem menjalnem tečaju -
se je na strani EU formalno sklenil postopek odločanja o prvi širitvi
območja evra po uvedbi evrske gotovine leta 2002. Za Slovenijo pa delo
še ni končano. Država mora namreč izpeljati praktične priprave na
uvedbo nove valute ter med drugim tudi zagotoviti, da bodo že s
1. januarjem državljanom na voljo slovenski evrski kovanci.
Uvedba skupne evropske valute evro za Slovenijo sicer pomeni
uresničitev ene od ključnih strateških prioritet, ki si jo je država
zastavila še pred samim vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 in v
katero je vložila okrepljene napore, še posebej v zadnjih dveh letih,
ko je morala izpolniti vse t. i. konvergenčne kriterije, ki jih za
evro predpisuje pogodba o EU.
Za oceno svoje pripravljenosti je država zaprosila 2. marca letos,
da kriterije izpolnjuje, pa sta Evropska centralna banka (ECB) kot
tudi Evropska komisija v ločenih konvergenčnih poročilih potrdili
16. maja. Istočasno je Komisija članicam izdala priporočilo, naj ji
prižgejo zeleno luč za vstop v območje evra, kar se je na najvišji
ravni, vrhu EU, 16. junija tudi zgodilo. Dan prej je svoj pristanek
dal tudi Evropski parlament.
In kaj je ključni element uvedbe evra? Država svojo denarno
suverenost položi v roke ECB, ki s sedeža v Frankfurtu vodi skupno
denarno politiko članic območja evra. Odpove se svoji nacionalni
denarni enoti, v primeru Slovenije je to tolar, ter preide na skupno
evropsko valuto evro. Slednjo v tem trenutku uporablja 12 od 25 držav
članic EU, a stalno pravico od odstopa do evra imata le dve, Velika
Britanija in Danska, vse ostale pa so zavezane uvesti evro.
Čeprav izgubi denarno suverenost, država še vedno ostane vpeta v
oblikovanje denarne politike območja evra. Guverner Banke Slovenije -
funkcijo opravlja Mitja Gaspari - bo tako z vstopom Slovenije v
območje evra postal član sveta guvernerjev, osrednjega organa
odločanja v ECB, ki je pristojen za definiranje denarne politike in ki
daje navodila izvršnemu odboru ECB, ki to politiko uresničuje.
Sicer pa nove naloge z vstopom v območje evra ne čakajo le
guvernerja, temveč tudi finančnega ministra Andreja Bajuka, ki bo
postal član evroskupine, to je skupine finančnih ministrov članic z
evrom, ki se enako kot finančni ministri EU sestaja vsak mesec in
dejansko sprejema vse ključne gospodarsko-finančne odločitve, ki so
vezane na delovanje območja evra. Evroskupina je Bajuka povabila, naj
se njenih srečanj začne udeleževati že septembra.