Pogosta vprašanja - bankovci in kovanci
Evrski bankovci so izdani v sedmih apoenih: 5, 10, 20, 50, 100, 200
in 500 evrov. Vsi bankovci se uporabljajo v vseh državah članicah, ki
so uvedle evro. Na bankovcih so na prvi strani podobe oken in vrat, na
hrbtni strani pa mostovi različnih arhitekturnih obdobij.
Evrski kovanci so izdani v osmih apoenih: 1, 2, 5, 10, 20 in 50
stotinov (centov) ter kovanca za 1 in 2 evra. En evro ima 100
stotinov. Za razliko od evrskih bankovcev imajo kovanci skupno
evropsko stran, hrbtna stran pa se razlikuje od države do države in
tako označuje, kje so bili kovanci izdani. Ne glede na to, pa se
kovanci iz različnih držav uporabljajo kot plačilno sredstvo v vseh
državah območja evra.
Postopek za določitev nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev
je bil dvostopenjski: najprej zbiranje pisnih predlogov in določitev
motivov, potem oblikovanje idejnih osnutkov nacionalne strani
kovancev. Aktivnosti prve stopnje so se začele aprila 2004 s
preliminarnimi razpravami z numizmatiki, oblikovalci in strokovno
javnostjo. Nato je bilo v medijih objavljeno povabilo širši javnosti
za zbiranje predlogov za motive. Skupno je sto dvaintrideset
predlagateljev predlagalo šeststo devetindevetdeset motivov.
Oblikovan je bil predlog motivov, ki ga je pristojna komisija Banke
Slovenije in Ministrstva za finance posredovala v obravnavo Vladi
Republike Slovenije.
Na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije se je začela druga
stopnja projekta, tj. povabilo oblikovalcem za oblikovanje idejnih
osnutkov nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev. Komisija je
povabila k sodelovanju pet znanih oblikovalcev (Jani Bavčer, Edi Berk,
dr. Petra Černe Oven, Miljenko Licul in Matjaž Učakar). Za strokovni
pregled in oceno idejnih osnutkov nacionalne strani slovenskih
evrskih kovancev je bila iz vrst uglednih slovenskih umetnikov,
oblikovalcev in poznavalcev slovenske kulturne dediščine imenovana
strokovna žirija.
Komisija banke Slovenije in Ministrstva za finance je soglasno
sprejela predlog strokovne žirije in odločila, da Vladi Republike
Slovenije predlaga za izvedbeni projekt avtorja Miljenka Licula s
sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.
Vlada Republike Slovenije je na 35. redni seji, dne 28. 7. 2005,
sprejela sklep, da se strinja z videzom nacionalne strani slovenskih
evrskih kovancev navedenih avtorjev. O izbrani podobi slovenskih evrskih
kovancev je obvestila Ekonomsko - finančni odbor ECOFIN - pododbor za
kovance - in ta je 5. 10. 2005 potrdil, da je slovenski predlog
izdelan v skladu z evropsko zakonodajo.
Pristnost bankovcev lahko preverimo z uporabo preprostega testa
OTIP - POGLED - NAGIB: bankovec moramo otipati, pogledati ter ga
obrniti proti svetlobi. Otipajte papir bankovca. Bankovec mora biti
čvrst, prožen in šelesteč. Pogladite površino sprednje strani bankovca
in pod prsti boste na nekaterih mestih občutili izbokline. Zaradi
zaščitnih prvin, kot so hologram, številka spremenljive barve in
zlatorumen trak, moramo pri pregledu bankovec tudi nagibati.
Bankovci za 50, 100, 200 in 500 evrov imajo na zadnji strani
številko, ki spreminja barvo. Bankovec nagibajte in barva številke se
bo spreminjala iz vijolične v olivno zeleno in rjavo.
Bankovci za 5, 10 in 20 evrov imajo na zadnji strani v osrednjem
delu zlatorumen trak. Bankovec nagibajte in trak bo postal viden. Na
njem boste opazili številko vrednosti in simbol €.
Vsi bankovci imajo tudi oznako za slepe in slabovidne. Otipamo jih
lahko pri veliki oznaki vrednosti, na bankovcih za 200 in 500 evrov pa
je dodana oznaka za slepe tudi v obliki odebeljenih in navpičnih
črtic.
Za preverjanje bankovca je potrebnih le nekaj sekund, saj zadošča
že, da ga pogledamo, otipamo in obrnemo proti viru svetlobe. Pred
ponaredki pa se lahko zaščitimo tudi z upoštevanjem dveh pravil:
- Kadarkoli podvomite v pristnost prejetega bankovca, ga primerjajte z bankovcem, za katerega ste prepričani, da je pristen.
- Vedno preverite več zaščitnih elementov!
Evrski kovanci so pred ponarejanjem zaščiteni z zahtevnimi strojno
berljivimi prvinami. Kovanci za en in dva evra so izdelani s
trokovinsko in triplastno tehnologijo in so dvobarvni. Kovanci za 10,
20 in 50 centov so izdelani iz unikatne zlitine (nordijsko zlato), ki
jo je težko taliti in se uporablja izključno za kovance. Pred
ponarejanjem ščitijo tudi črke, številke in zvezdice na robu kovanca
za dva evra, posebna sestava kovancev za 10, 20 in 50 centov ter
različna oblika robov na posamezni vrednosti kovanca.
Če upoštevamo tečaj zamenjave (1 € = 239,640 tolarja), je:
- kovanec za en cent vreden 2,40 tolarja;
- za dva centa 4,79 tolarja;
- za pet centov 11,98 tolarja;
- za 10 centov 23,96 tolarja;
- za 20 centov 47,93 tolarja;
- za 50 centov 119,82 tolarja;
- za en evro 239,640 tolarja;
- za dva evra 479,28 tolarja;
- bankovec za 5 evrov vreden 1.198,20 tolarja;
- za 10 evrov 2.396,40 tolarja;
- za 20 evrov 4.792,80 tolarja;
- za 50 evrov 11.982 tolarjev;
- za 100 evrov 23.964 tolarjev;
- za 200 evrov 47.928 tolarjev;
- za 500 evrov 119.820 tolarjev.
Naročene količine evrskih bankovcev s strani Banke Slovenije
znašajo skupno 94,5 mio kosov, kar je vrednostno 2,175 mia € oziroma
76 ton. Skupno naročilo evrskih kovancev pa je 296,3 mio kosov, kar
predstavlja vrednost 103,9 mio € in težo 1.465 ton.
V skupno naročilo evrskih kovancev je bilo vključenih tudi 450.000
začetnih paketov za fizične osebe, 150.000 poslovnih začetnih paketov
in 100.000 zbirk slovenskih evrskih kovancev.
Od uvedbe evra je v Sloveniji v obtoku predvidoma 41 milijonov
kosov evrskih bankovcev, težkih okoli 33 ton. Njihova skupna vrednost
bo okoli 774 milijonov evrov. Skupna vrednost evrskih kovancev, ki
so bili dani v obtok, je okoli 79 milijonov evrov, kar predstavlja 236
milijonov kosov in težo 1.152 ton.
Evrski kovanci imajo skupno evropsko stran, nacionalno stran pa
določi vsaka država članica - ta je lahko enotna za vse apoene
kovancev, lahko pa je različna.
Tudi Slovenija je izbrala motive za svoje evrske kovance. Izveden
je bil dvostopenjski javni anonimni natečaj za oblikovanje: na podlagi
javnega povabila za zbiranje predlogov motivov je bilo določeno
število oblikovalcev povabljeno k sodelovanju. 132 predlagateljev je
predlagalo 192 različnih motivov. Posebna komisija je nato
organizirala zaprt anonimen natečaj, na katerem je bil izbran projekt
Miljenka Licula z Majo Licul in Janezom Boljkom.
Izbrane so bile naslednje podobe bodočih slovenskih evrskih
kovancev:
- 2 evra: France Prešeren
- 1 evro: Primož Trubar
- 50 centov: Triglav
- 20 centov: dva lipicanca
- 10 centov: Plečnikova zamisel slovenskega parlamenta
- 5 centov: Groharjev Sejalec
- 2 centa: knežji kamen
- 1 cent: štorklja
Posebnost slovenskih evrskih kovancev je, da imajo ob zunanjem
robu izpisan napis 'Slovenija', s čimer naj bi dosegli prepoznavnost
ne le v domačem okolju, temveč tudi drugod po Evropi.
Vsaki nacionalni centralni banki (NCB) Evrosistema je bila
dodeljena ena črka, ki se uporablja kot predpona v serijski številki
na vseh bankovcih te države:
Belgija Z
Grčija Y
Nemčija X
Španija V
Francija U
Irska T
Italija S
Luksemburg (1*)
Nizozemska P
Avstrija N
Portugalska M
Finska L
Pred uvedbo bankovcev je bila vsaka nacionalna centralna banka
odgovorna, da naroči izdelavo bankovcev za potrebe svoje
države. Čeprav čezmejnega prenosa zalog bankovcev iz logističnih
razlogov ni bilo veliko, je bila črka zanesljiv podatek, katera
nacionalna centralna banka je bankovec izdala. V obdobju po uvedbi
bankovcev pa se denar tiska decentralizirano in združeno po apoenih,
kar pomeni, da so posamezne nacionalne centralne banke odgovorne le za
izdelavo enega ali dveh apoenov. To in pa dejstvo, da lahko nacionalne
centralne banke v obtok vrnejo tudi tiste primerne bankovce, ki so
prišli v državo od drugod, pomeni, da črka v predponi ne zagotavlja
več neposredne zveze z izdajateljem bankovca.
* Evrski bankovci, ki niso prišli v obtok in jih je izdala
Banque centrale du Luxembourg, imajo sedaj črko nacionalne centralne
banke tiste države, kjer se tiskajo bankovci za Luksemburg.
|